Ep o Gilgamešu
Dne 26. marca 1840 se je rodil amaterski arheolog George Smith, človek, ki je rešil Ep o Gilgamešu pred pozabo. Gre za najpomembnejše delo babilonsko-asirske umetnosti. Nastal je okoli leta 1700 pred našim štetjem in pripoveduje o legendarnem junaku, ki je bil po izročilu dve tretjini bog in eno tretjino človek, ter o njegovih junaštvih in junaštvih njegovega prijatelja Engiduja.
Gilgameš je bil kralj Uruka, mesta ob Evfratu, ki je bilo poseljeno že v petem tisočletju pred našim štetjem, največji razcvet pa je doživelo okoli leta 3000 pred našim štetjem. Boginja Aruru je ustvarila divjega človeka Engiduja, da bi ga premagal. Junaka se najprej spopadeta, nato pa se spoprijateljita in skupaj odideta iz mesta, da bi premagala pošast Humbabo. Ep o Gilgamešu pripoveduje o prijateljstvu, iskanju nesmrtnosti in vesoljnem potopu.
Ko Gilgameš zavrne boginjo Ištar, mu pošlje na pot nebeškega bika. Prijatelja ga premagata, toda boginja ju kaznuje: Engiduja napade bolezen in umre. Gilgameš sedem dni žaluje za prijateljem, potem ga pokoplje in se v strahu pred boginjo odpravi k predniku Utnapištimu, ki je preživel vesoljni potop. Gilgameš odkrije skrivnost nesmrtnosti. Junak poišče zel življenja, toda na poti domov mu jo ukrade kača.
Danes je ep o Gilgamešu omenjan na prvih straneh vseh literarnih zgodovin, George Smith, človek, ki ga je rešil pred pozabo, pa je pozabljen. Bil je samouk, ki se je z veliko vnemo posvečal študiju asiriologije. Njegovi spisi so kmalu vzbudili dovolj pozornosti, da je postal asistent egiptovsko-asirskega muzeja v Londonu. To je bilo v času, ko še nihče ni poznal cvetoče babilonsko-asirske književnosti in niso slutili, da so v njej nastajala dela, ki jih danes uvrščamo v vrh literarne umetnosti.
George Smith se je leta 1872 ukvarjal s ploščami, ki mu jih je poslal muzej Hormuzd Rasam in poskušal razvozlati pisavo. Kmalu ga je pritegnilo pripovedovanje. Sledil je Gilgameševim junaštvom, toda njegov boj je neodločen: zmanjkalo je plošč. Poročilo o najdbi prvih plošč je spodbudilo londonski Daily Telegraph, da je razpisal nagrado za najdbo ostanka.
Smith se je prijavil in našel manjkajoče plošče. Njihova pripoved o Gilgamešu je razburila javnost. Kako naj si razlagajo opis vesoljnega potopa, prav takega, kot ga opisuje Sveto pismo, vendar brez Noetove barke? Teologi, filozofi in zgodovinarji so se prepirali, vendar Smith tega ni doživel. Umrl je leta 1876.
Pregovori in reki
Makedonski pregovor: Najprej ukroji, potem šivaj.
Nemški pregovor: Dober zalet je pol skoka.
Japonski pregovor: Denar dela iz ljudi tujce.
Francoski pregovor: Denar se izgubi samo zaradi pomanjkanja denarja.
Smeh ni greh
Fant: »Če boš rekla ne, bom skočil skozi okno!« Dekle: »Kar skoči, saj stanuješ v pritličju.« Fant: »Mislil sem resno! Lahko skočim tudi petkrat!«
»Kdor nima sreče pri kartah, jo ima v ljubezni.« »Samo tega mi ne govori. Star sem štirideset let, pri kartah vedno izgubljam in še vedno nisem poročen!« »Saj sem rekel, da imaš srečo v ljubezni ...«