Mirko Pleiweiss in odločitve v času propadanja države

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (191)

V Ljubljani se je 19. marca 1896 rodil častnik in kapitan bojne ladje Mirko Pleiweiss. Kot častnik kraljeve jugoslovanske vojne mornarice je ob napadu na Jugoslavijo aprila 1941 poveljeval pomorski obrambi pri Crikvenici in preprečil poskus ustašev, da bi prevzeli oblast.

Jana Zeni Bešter je raziskala, ali je Mirko Pleiweiss (zaradi priimka) povezan s kranjsko družino Bleiweis, oziroma Pleiweiss. Mirkov oče je bil notar Karl Pleiweiss (1864–1938), ki je deloval  v Novem mestu, Višnji Gori in Ljubljani. Bil je sin Konrada Pleiweissa (1816–1865), mlajšega brata dr. Janeza Bleiweissa. Mirko je bil Konradov najstarejši sin. Rodil se je v zakonu z Olgo Ploj in je bil tesno povezan s kranjskimi Pleiweissi.

V najstniških letih je bil Mirko Pleiweiss kadet avstro-ogrske pomorske akademije v Pulju in je nadaljeval tradicijo odličnih slovenskih mornarjev. Pri 19 letih se je vključil v vojno. Leta 1918 se je 22-letni Pleiweiss priključi v novo vzpostavljeno mornarico Države SHS kot kapitan vojne ladje Silni, druge največje ladje v državi. Posadka je pod njegovim poveljstvom leta 1918 prva dvignila zastavo Države SHS, Silni pa je bila tudi ena izmed prvih bojnih ladij, ki je lahko izobesila zavezniško zastavo in opravljala prevoze po zalivu Boka Kotorska in izven. Na dan, ko so zavezniki uradno predali vojne ladje novi državi, je bil Pleiweis ponovno prvi kapitan ladje, ki je razvil jugoslovansko zastavo. Postal je kapitan tudi največje bojne ladje Močni v sklopu jugoslovanske vojne mornarice.

V času napada na Kraljevino Jugoslavijo je imela bojna ladja Silni pomembno vlogo ob razpadanju države. Mirko Pleiweiss je bil takrat že komandant pomorske obrambe severnega sektorja s štabom v Selcu in je preprečil, da bi ladjevje prevzeli ustaši. Komandantu bojne ladje Silni je ukazal, da odpluje v zaliv Šilo in obvesti komandante tamkaj zasidranih ladij, da se vse brez izjeme potopijo. Po uspešno opravljeni nalogi je bojna ladja Silni s posadkami potopljenih ladij odplula južneje do Sv. Juraja, kjer so jo tudi potopili. Ladjo so kasneje dvignili na površje Italijani, jo preuredili tako, da je služila do leta 1943.

Mirko Pleiweiss je kot komandant sektorja deloval tudi na kopnem. Ko so 10. aprila leta 1941 ustaške oblasti ukazale prevzem oblasti v Crikvenici, je Mirko Pleiweiss še isti dan kot predstavnik vojske Kraljevine Jugoslavije odgovoril z ukazom za aretacijo ključnih akterjev. Nekaj mesecev kasneje se Mirko Pleiweiss omenja v zgodbi o prevratu zoper ustaške oblasti v vasi Zrmanja, tedaj v vlogi komandanta upornikov, katerih jedro so predstavljali izkušeni mornarji nekdanje kraljevine. Po drugi svetovni vojni se je preselil v Maribor, kjer je umrl 23. novembra leta 1979. Njegova knjiga z naslovom Zlomljeno sidro je izšla pri mariborski založbi Obzorja. Njegov zadnji pristan je Pobreško pokopališče v Mariboru. Na njegovem grobu leži ladijsko sidro.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Breznici pod Lubnikom se je 18. 3. 1887 rodil zdravnik in publicist Frank Kern. Leta 1903 je emigriral v ZDA in na univerzi v Clevelandu končal študij medicine. Od leta 1916 je bil uradni zdravnik slovenskih izseljenskih organizacij.

V Ljubljani se je 20. 3. 1895 rodil Joso Gorec, športni delavec in pobudnik gradnje planiških skakalnic. Imel je velike zasluge za razvoj smučarskih skokov oziroma poletov.

V Ljubljani je 21. 3. 1544 umrl tretji ljubljanski škof Franc Kacijanar. Bil je sin Lenarta Kacijanarja iz graščine Katzenstein v Begunjah in Uršule, rojene Herberstein.