Silažna folija ni komunalni odpadek

Folija, s katero kmetje pri siliranju ovijajo bale travne silaže, ni komunalni odpadek, ki bi ga v okviru javne službe zbirala komunalna podjetja, ampak je odpadek, ki nastaja pri dejavnosti in za katerega mora poskrbeti vsak sam.

Kranj – Gorenjska je govedorejska dežela, v kateri ima v prehrani goved zelo pomembno mesto travna silaža. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je tudi na Gorenjskem podobno kot drugje v Sloveniji zelo uveljavilo siliranje trave v bale. To je postopek, pri katerem primerno osušeno travo stisnejo v balo, potlej pa jo ovijejo z mrežico, ki balo drži skupaj, in nato še s folijo, ki preprečuje dostop zraka in s tem kvarjenje silaže. Dobri poznavalci razmer ugotavljajo, da so na Gorenjskem prve balirke kupili okrog 1993. leta in da naj bi jih bilo že v tistem letu devet.

Kot ocenjuje Franc Pavlin, specialist za živinorejo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, na gorenjskih kmetijah zadnja leta silirajo vsaj toliko trave kot pred leti, vendar pa se je siliranje v bale zmanjšalo za približno trideset odstotkov. Razlog za to naj bi bila predvsem cena baliranja, ta naj bi, vključno s folijo, znašala okrog petnajst evrov za balo, vse večji problemi pa so tudi glede ravnanja z odpadno folijo.

Na Gorenjskem smo v nekaterih komunalnih podjetjih preverjali, ali odkupujejo folijo in koliko to kmete stane. Iz Komunale Kranj so (ob koncu februarja) sporočili, da so problematiko odlaganja odpadne silažne folije zaznali lani oziroma po tem, ko so jo zadruge prenehale sprejemati, zato so jo na pritisk uporabnikov začeli poskusno zbirati v svojih zbirnih centrih. »Ker gre za poskusno zbiranje, je trenutno za vse uporabnike brezplačno, pogoj pa je, da je folija ob oddaji v center čista, brez ostankov silaže, tudi brez mrežice in prsti,« pojasnjujejo v Komunali in dodajajo, da odkar folijo poskusno zbirajo, ne dobivajo več pritožb občanov o sežiganju folije v naravi ter s tem povezanim dimom in smradom, prej pa je bilo takih pritožb kar veliko. Sicer pa se za prevzem zbrane odpadne folije že dogovarjajo s podjetjem, ki predeluje folijo in ima za to tudi vsa potrebna dovoljenja.

V Komunali Radovljica pojasnjujejo, da odpadna folija silažnih bal sodi med odpadke iz kmetijske dejavnosti, za katere mora poskrbeti vsak kmet sam tako, da jo odda zbiralcu tovrstnih odpadkov. Ker to ni komunalni odpadek, odvoz ni v pristojnosti komunalnega podjetja in zatorej tudi odlaganje v zabojnike za odpadke, poleg zabojnikov ali drugje v naravi ni dovoljeno, prav tako je ni dovoljeno odlagati na odlagališče Mala Mežakla. A neka rešitev z odpadno folijo se vendarle kaže. V Komunali so, kot so zapisali, trenutno v fazi priprave pogojev za sprejem odpadne folije na Zbirnem centru Radovljica in nadaljnjo oddajo pooblaščenim zbiralcem. Prevzem folije bodo izvajali v okviru tržne dejavnosti. Na zbirnem centru bodo v prihodnje kmetom z lokalnega območja omogočili oddajo silažne folije proti plačilu, pri tem pa bo osnova teža odpadka. Cene za oddajo folije se gibljejo od 150 do 250 evrov za tono, brez stroškov prevoza in skladiščenja, ter odvisno od čistosti frakcije. Folija mora biti za prevzem na zbirnem centru ustrezno pripravljena, ne sme vsebovati mrežice, mora biti brez ostankov silaže in prsti in ne sme biti onesnažena z nevarnimi snovmi, kot so barva, olja ...

Kmetje iz kamniške in komendske občine lahko pripeljejo odpadno folijo v zbirni center centra za ravnanje z odpadki v Suhadolah. Kot pojasnjujejo v Publicusu, sprejem folije zaračunavajo, saj gre za odpadek iz dejavnosti, ki je tudi po izvoru nekomunalni odpadek. In kako je v Loški komunali? Janez Štalec, vodja ravnanja z odpadki, pojasni, da v škofjeloški občini manjše količine odpadne folije (do dvajset bal) brezplačno prevzamejo v njihovem zbirnem centru, za večje količine pa se morajo kmetje dogovoriti neposredno z zbiratelji tovrstnih odpadkov. V občini Železniki enkrat ali dvakrat na leto v sodelovanju z občino organizirajo akcijo zbiranja odpadne folije v zbirnem centru Studeno. Občina o tem obvesti kmetijska gospodarstva, ki morajo za pokritje stroškov plačati trideset centov (brez DDV) na balo. »Če bi kmetje vedeli, kako škodljivo je kurjenje folije za okolje in za zdravje ljudi, tega ne bi počeli,« poudari Janez Štalec.