Ni še reforma

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Slovenija / četrtek, 21. marec 2019 / 09:50

Delali bomo do 67. leta, je zasijal naslov na naslovni strani dnevnega časopisa. Prva asociacija: že spet dvig upokojitvene starosti, ki pokojninsko reformo znova nalaga na ramena starejši generaciji. Zakaj ne zaposlijo mladih, da bi bolj zgodaj začeli služiti svoje plače in s tem vplačevati tudi v pokojninsko blagajno? Mladi danes pozno vstopajo na trg dela in so dostikrat ujeti v prekarne oblike zaposlitve, tako da zanje res velja, da bodo stari 67 let, preden bodo odslužili štirideset let pokojninske dobe. Druga asociacija: toda demografska gibanja, nizka zaposlenost starejših od 55 let (ki je s 47 odstotki precej pod evropskim povprečjem) in dolgoročna vzdržnost pokojninske blagajne vendarle terjajo pokojninsko reformo, če hočemo, da se bodo prihodnje generacije sploh še lahko upokojevale. Današnje pokojnine temeljijo na medgeneracijski solidarnosti, kar pomeni, da se denar zanje črpa iz prispevkov zaposlenih. Še pred desetletji je bilo razmerje med zaposlenimi in upokojenimi tri proti ena, kar je zagotavljalo vzdržnost sistema, zdaj pa se razmerje že izenačuje in dolgo ne bo več mogoče, da bo en zaposleni delal za enega upokojenca. Prihodnji demografski trendi pa obetajo, da bo to še težje.

Tretja asociacija: ali predlagane spremembe pokojninske zakonodaje z višjo starostno mejo upokojevanja odgovarjajo na vse te dileme? V resnici vsem ne bo treba delati do 67. leta starosti, pač pa le tistim, ki bodo delali manj kot štirideset let. In dlje od polne delovne dobe bodo lahko delali tisti, ki bodo to sami želeli oziroma bodo za njihovo podaljšano delo zainteresirani tudi delodajalci. Spremembe namreč predvidevajo možnost hkratne zaposlitve in prejemanja pokojnine – prva tri leta bi k plači prejeli polovico pokojnine, od četrtega leta naprej celotno. Od tega se bodo plačevali tudi pokojninski prispevki. Poleg tega bodo pokojnine v prihodnjih letih celo višje, kajti povečal se bo odmerni odstotek, višji bodo tudi drugi pokojninsko-invalidski prejemki. Ob vsem tem naj bi se prispevna stopnja ne povečevala. Nekoliko slabša za prihodnje upokojence pri tem je novica, da se bo za pol leta skrajšalo obdobje »čakanja na upokojitev« na zavodu za zaposlovanje. Predlagane spremembe, ki jih bodo zdaj usklajevali še v socialnem dialogu, so pravzaprav kar prijazne in sledijo nekaterim zavezam, ki si jih je za boljši položaj upokojencev zadala koalicija. Zaostritve na eni strani morda odtehtajo »bombončke« na drugi, k dolgoročnejši rešitvi pokojninskega sistema pa najbrž ne pripomorejo kaj dosti. V razpravi ob predlaganih spremembah je tako že slišati, da bo potrebna prava reforma.