Jana Pipan, Ljubo Pegan in Cvetka Sušnik so položili venec v spomin žrtvam.

Ni svobode brez varnosti

Spominska slovesnost ob obletnici tragedije Pipanove in Sušnikove družine.

Šenčur – Marca 1942, tri mesece po ustanovitvi Kokrške čete v Šenčurju so nemški policisti in žandarji napadli in požgali Pipanovo hišo in sosednje Sušnikovo gospodarsko poslopje, kjer so se tega večera zadrževali borci omenjene čete. V napadu je izgubilo življenje pet občanov, med njimi sta v požigu hiše živa zagorela Marija Pipan in njen sin Janko. V sosednjem gospodarskem poslopju so Nemci zajeli ranjena Janeza Pipana in Janeza Zlateta. Odpeljali so ju v begunjsko taborišče in ju 31. marca 1942 v Dragi pri Bohinju ustrelili v skupini 29 talcev. Kmalu zatem so Nemci aretirali tudi gospodarja Martina Sušnika, dolgoletnega predsednika gasilskega društva in aktivista Osvobodilne fronte (OF), ga odpeljali v Begunje od tam pa v Dachau, kjer je še isto leto umrl. Takoj po vojni so vaščani Šenčurja pod vodstvom mizarskega mojstra Janka Remica s prostovoljnimi prispevki, materialom in delom na pogorišču zgradili novo hišo, v kateri sta nato ob skrbi tete Frančiške odraščala preživela Pipanova otroka.

Slavnostni govornik Evstahij Drmota, predsednik območne organizacije SD Kranj, je dejal, da zmaga nad fašizmom pred 74 leti zasluga protifašističnega zavezništva v svetu, katerega del je bilo tudi slovensko partizansko odporniško gibanje pod vodstvom OF. »Zmaga nad fašizmom je prinesla novo vsebino temeljnim vrednotam civilizacije, novo vsebino v obliki narodove samoodločbe, socialne solidarnosti in človekovih pravic. Iz partizanskih ciljev so izšla spoznanja, da ni svobode brez varnosti, ni pravice brez prava in spoštovanja zakonov, ni enakosti brez solidarnosti in ni napredka in povezovanja brez spoštovanja osnovnih etičnih načel,« je dejal Drmota in dodal, da je glede na trpljenje in številne žrtve našega naroda, tudi Pipanovih in Sušnikovih, bila nacistična okupacija z domačo kolaboracijo daleč najhujše obdobje v slovenski zgodovini. Spominsko slovesnost Krajevne organizacije zveze borcev za vrednote NOB Šenčur, so kulturno oblikovali učenci OŠ Šenčur in Mešani pevski zbor Kokrški odred Preddvor.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Pisma bralcev / sreda, 5. avgust 2015 / 12:15

Lastnik kurilne naprave mora izbrati dimnikarsko družbo

V članku, ki je bil objavljen v četrtek, 30. julija 2015, z naslovom »Izbira dimnikarja bo prosta« so navedena neresnična dejstva. V 5. členu osnutka zakona o dimnikarski službi, ki ga je...

Objavljeno na isti dan


Nasveti / torek, 9. september 2014 / 07:00

Med otroštvom in odraslostjo

Tu so najini otroci: 16, 14, 14, 9, 9. In so v puberteti. Ko sem oni dan prvim trem dejal, da še približno tri do štiri leta in bo lažje za vse nas, me je mlajši takoj opomnil, da temu ne bo tako,...

Razvedrilo / torek, 9. september 2014 / 07:00

Romantično slovo poletju

Koncertno-družabna prireditev Škofjeloška noč je tako z ambientom – množice so zapolnile amfiteater loškega gradu, obsijan od zvezd in skoraj polne lune, kakor tudi z izborom skupin – Siddharta, Zl...

Razvedrilo / torek, 9. september 2014 / 07:00

Na vlaku Z Big bandom

V soboto se bo na festivalu Slovenska popevka z avtorsko skladbo Skozi dan predstavila Kranjčanka Petra Polak.

Slovenija / torek, 9. september 2014 / 07:00

Tek podnebne solidarnosti

Pri Slovenski karitas so v minulem šolskem letu slovenske vrtce in šole spet povabili k Teku podnebne solidarnosti, prek katerega s pretečenimi kilometri gradijo kroge solidarnosti okoli našega pla...

Kronika / torek, 9. september 2014 / 07:00

Prileteli s ponarejenimi potnimi listi

Na brniškem letališču so v prvi polovici leta obravnavali že 102 primera zlorabe potnih listin, letališki policisti pa so v sedmih mesecih prejeli sedemdeset prošenj za mednarodno zaščito.