Zbirka polna vojaških zgodb

Ciril Repnik iz Zaloga pri Cerkljah že dvajset let zbira orožje, opremo in dokumentarno gradivo iz obdobja 2. svetovne vojne. V domači hiši si je uredil eno največjih tovrstnih zasebnih zbirk pri nas.

Zasebna zbirka Repnik se razprostira v skorajda vseh pritličnih prostorih stanovanjske hiše Cirila in Sabine Repnik, obiskovalec pa se po njih sprehodi kot v pravem muzeju. Številni predmeti, skrbno opremljeni z napisi, vitrine, mikrofilmi in številna literatura ter lastnik predmetov s svojimi razlagami in številnimi zgodbami ogled zbirke naredijo za pravo doživetje.

»Za obdobje 2. svetovne vojne me je navdušil moj oče in že od majhnega sem se igral s pištolami in vojački. Pred dvajsetimi leti pa sem začel zbirati še predmete. Večinoma jih je od nekdanjih borcev in preko številnih poznanstev treba kupiti, le redko kdo kaj prinese in odstopi. Zbiram vse iz obdobja 2. svetovne vojne, do leta 1945, torej orožje, opreme in dokumente naših partizanov, pa tudi nemških, ruskih in ameriških vojakov. Za to obdobje je danes vedno več zanimanja, zato je tudi predmete vedno težje dobiti. Je pa treba poudariti, da so razmišljanja o 2. svetovni vojni danes drugačna, bolj objektivna kot pred šestdesetimi leti in tudi sam berem obe strani, čeprav je partizanščina zame še vedno svetinja. Lahko bi vam razlagal cel dan, saj ima prav vsak predmet svojo zgodbo,« začetek našega ogleda pospremi Ciril Repnik, sicer pravnik po izobrazbi, ki je doslej zbral več kot tisoč različnih predmetov, fotografij in dokumentov, med njimi več kot 150 kosov orožja.

Orožje, med katerim so velike in majhne pištole, puške, bombe in celo nemški protiletalski top flak iz leta 1939, je večinoma še delujoče, a mora biti prav vsak kos vpisan v dovoljenje za zbiranje, razen onesposobljenega orožja, za katerega pa je potrebno imeti certifikat o onesposobitvi. Posebno mesto v zbirki ima narodni heroj in nosilec partizanske spomenice Franc Stadler – Pepe, zlasti obsežna pa je zbirka fotografij zaščitne enote vojaškega in političnega vodstva narodnoosvobodilne vojske na Slovenskem, ki je imela nalogo zagotavljati varnost članov Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije, izvršnega odbora Osvobodilne fronte in glavnega poveljstva. Na stenah in številnih policah si je mogoče ogledati tudi oblačila in opremo partizanov, predelano iz angleških uniform, najrazličnejše fotografije in dokumente, ki pripovedujejo zgodbe različnih posameznikov in celih družin, odlikovanja, našitke, medvojni denar … Med najbolj zanimivimi je denimo svilena ruta zavezniškega pilota z natisnjenim zemljevidom Jugoslavije in slovarjem osnovnih besed, med najbolj dragocenimi in redkimi pa izkaznica oficirja SS s Himmlerjevim podpisom in plačano članarino za leto 1941. Med predmeti najdemo tudi zastavico, s katero so se osvoboditve leta 1945 veselili v Ljubljani, odlikovanje za osvoboditev Beograda, kakršna so prejeli ruski vojaki, pa nož nemškega vojaškega veljaka z orlom, ki so ga partizani izrezali in nadomestili s peterokrako zvezdo, orodje nemških minerjev, portrete narodnih herojev, pismo slovenskega partizana, napisano pred smrtjo, in mnogo drugega. »Pri zbirki sem se omejil samo časovno, krajevno pa ne, čeprav si želim še en prostor, novo garažo, posvetiti prav krajevni zgodovini iz tega obdobja. Je pa res, da je materiala iz tega območja izredno malo. Kar je bilo domobranskega, so požgali, uničili ali poskrili, partizanski material pa v glavnem hrani Gorenjski muzej,« še pove Repnik, ki si pri urejanju svoje zbirke pomaga s knjigo Slovenski partizan, v kateri je podrobno predstavljeno orožje, obleka in oprema slovenskih partizanov.

V prihodnje si želi Ciril Repnik zbirko, ki jo z veseljem pokaže vsem, ki jih to obdobje zanima, še razširiti in doma urediti tudi čitalnico za obiskovalce, kjer bi lahko v miru prebirali številno literaturo in gledali posnetke na mikrofilmih, napisal pa bo tudi monografijo o zaščitni enoti partizanskega vodstva.