Osebni odnos do motiva

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / / 10:33

V Galeriji Prešernovih nagrajencev so odprli razstavo likovnih del nagrajenca Prešernovega sklada leta 1971 akademskega slikarja Franceta Peršina (1922–1997).

Kranj – Galerija Prešernovih nagrajencev, ki bo prihodnje leto beležila četrt stoletja obstoja, ni le osrednja, ampak ena in edina v državi, katere osnovno poslanstvo je skrb za predstavljanje umetniških opusov Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, v zadnjih letih pa z izdajo publikacij in na različnih dogodkih gosti tudi nagrajence z drugih področij umetniškega ustvarjanja. Ob tem v galeriji nastaja tudi bogata umetniška zbirka del dobitnikov teh prestižnih nagrad v slovenski kulturi. Svoje poslanstvo v teh dneh nadaljuje z razstavo likovnih del prejemnika nagrade Prešernovega sklada iz leta 1971 akademskega slikarja Franceta Peršina.

Tokrat so njegova dela v tako velikem obsegu na ogled sploh prvič po njegovi smrti. Kot je na odprtju razstave povedal vodja galerije Marko Arnež, je v pritličju in prvem nadstropju na ogled kar 46 del, ki so jih za razstavo posodili umetnikovi potomci in širše sorodstvo ter Umetnostna galerija Maribor in NLB. Izbor del za razstavo je nastal v sodelovanju z umetnostno zgodovinarsko Bredo Ilich Klančnik: »Predstavljena so tri poglavja njegove ustvarjalne poti. Prvo je obdobje tarč in krojaških lutk. Drugo obdobje je postavljeno v čas novega realizma, takrat je Peršin slikal zelje. V tretjem se slikar pokloni svojim prednikom iz še vedno ruralno zaznamovanega okolja, ki sadove svojega dela ponujajo na ljubljanski tržnici.«

France Peršin se je po šolanju na zagrebški likovni akademiji vrnil v Ljubljano, kjer je živel in ustvarjal na mestnem obrobju – v Trnovem. »Pomislili bi, da mu je to okolje nudilo bolj malo spodbude, vendar se v njegovi likovni prepesnitvi zelenih, skrbno negovanih vrtov kaj kmalu razkrije nasprotno. Popolnoma poseben občutek bivanja je hkrati povezan z resničnostjo in prepojen z domišljijo. Ogromne povečave zeljnih glav in listov nas osupnejo,« o avtorjevem delu pove Ilich Klančnikova. Prav slike zelja nas tokrat očarajo v najbolj intimni sobi galerije in s posebno osvetlitvijo umetnikova dela dodatno izpostavijo. O svojem očetu je na razstavi spregovoril tudi Blaž Peršin – da je bil zanimiv in nekoliko poseben človek, predvsem pa odličen pedagog, ki je likovno izobrazil več generacij na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo. »Oče ni le risal, ampak je ob tem tudi razmišljal. Njegovo načelo je bilo, da ni pomembno, v katerem mediju umetnik ustvarja – pomembno je, da s svojim delom nekaj pove.«

V galeriji bo 18. aprila potekalo javno vodstvo po razstavi, predstavitvi kataloga razstave pa bo sledilo predavanje »o zelju in še čem« z dr. Svetlano Slapšak. Razstava bo sicer na ogled do 4. maja.