Bogovi z Olimpa

Grška mitologija je nekaj najbolj zanimivega, kar so človeštvu zapustili predniki. Povzemali so jo že Rimljani. Devetnajstega marca so začenjali s petdnevnim proslavljanjem boginje Minerve, ki so ga imenovali quinquatrus. To je bil praznik umetnikov, rokodelcev, učiteljev in zdravnikov. Takrat so dajali učiteljem letne plače, učenci pa so imeli pet dni počitnic.

Rimska Minerva je bila prevzeta od grške Atene, imenovane tudi Palada Atena (palas = deklica). Atena je bila hči Zevsa in boginje razuma Metde. Ko je bila Metida noseča, so Mojre, boginje usode, razkrile Zevsu, da bo imela boginja Metida otroka, ki bo močnejši od očeta in ga bo vrgel s prestola. Da bi se izognil posledicam, je Zevs spremenil Metido v muho in jo pogoltnil, vendar prepozno: Metida je že spočela otroka. Metida je takoj začela izdelovati šlem in obleko za svojo hčer. Zato je Zevsa začela strašno boleti glava. Poklical je sina Hefajsta, da mu jo prekolje. Pri tem je Atena ob hudih Zevsovih mukah popolnoma odrasla in oborožena skoči iz njegove glave v popolni bojni opremi, s čelado na glavi, kopjem v desnici in ščitom v levici. Ob rojstvu je njen bojni klic odmeval po Olimpu. Krasna in veličastna je stala pred bogovi, njene oči pa so izžarevale božansko modrost.

Boginjo Ateno so častili kot nepremagljivo bojevnico, vendar ne krvavih pokolov, ampak premišljenega vojskovanja. Postala je zaščitnica pametnih in pogumnih vojščakov. Bila je tudi iznajditeljica ladjedelstva. Na njeno pobudo in po njenih navodilih je bila zgrajena ladja, s katero so Argonavti pluli v Kolhido po zlato runo.

Grški umetniki so upodabljali Ateno v bojni opravi s kopjem in čelado. Ohranjen je del Fidijevega kipa boginje Atene na Akropoli: leseno jedro je obloženo z zlatom in slonovino. Kip je visok 12 metrov in je stal v srednji ladji Panteona.

Rimljani so boginjo Ateno prevzeli od Grkov z vsemi lastnostmi in jo združili z Minervo, staro rimsko boginjo etruščanskega izvora, ki je bila kot kapitolska trojica povezana z Jupitrom in Junono. Na Kapitolu so ji postavili svetišče.

Iskrice in izreki

Ognja se ni mogoče dotakniti, ne da bi se opekli – te opekline potem imenujemo izkušnje. (Erich Kästner)

Uspeh ti da marsikaj, ne da pa ti tiste notranje sreče, ki jo prinese ljubezen. (Sam Goldwin)

Žena nam redko odpušča, če smo ljubosumni, a nikoli, če nismo. (Toulet)

Nikar ne podcenjujte preveč mišljenja, ki je nasprotno vašemu. (Arturo Graf)

Smeh ni greh

Pred blagajno v samopostrežni trgovini je strahotna gneča. Ko blondinka plača račun, se obrne in moškemu za seboj primaže zaušnico: »Tako, baraba, da drugič ne boste ščipali žensk!« »Saj nisem mogel. Imam polne roke ...« se mož opravičuje svoji ženi. Žena se nagne k njemu in zašepeta: »Jaz sem jo, ko sem videla, da je ne moreš – da sem rešila tvojo čast.«