V šoli veje razvojni duh

Priznanje Blaža Kumerdeja za izjemne dosežke pri razvoju in uvajanju novosti v vzgojno-izobraževalno prakso v partnerskem sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo je letos prejela tudi Srednja šola in gimnazija Biotehniškega centra Naklo, ki jo vodi ravnateljica Andreja Ahčin.

Priznanje je dokaz, da so vaše delo opazili tudi na zavodu za šolstvo. Na kaj ste pri dosedanjem delu najbolj ponosni?

»Prav na to, da nas je opazila tudi strokovna javnost. Priznanje smo prejeli kot celota, torej tako srednja šola kot gimnazija, in je rezultat našega skupnega učenja in sodelovanja ter dela v kolektivu. Zato to pomeni predvsem priznanje za vse moje sodelavce, ki to zgodbo ustvarjajo, gradijo, ocenjujejo ... V razred gre še vedno učitelj in on je tisti, ki lahko vpelje nove pristope, nov način dela, iz česar nastane nekaj izjemnega. Ravnatelj ima lahko še tako dobre zamisli, a brez učiteljev jih ni mogoče izpeljati.«

Kako učitelje in druge strokovne delavce na šoli spodbujate, da so pripravljeni sprejemati novosti, uvajati spremembe?

»Tega res ni mogoče pričakovati samo po sebi, treba je imeti dolgoročen pogled, kam želiš usmeriti pedagoško delo, ter potem skupaj delati na tem in črpati tudi od kolegov. Z roko v roki in z veliko mero posluha je treba začeti uresničevati stvari, ko so 'zrele', pred tem pa ustvarjati pogoje, da se učitelji lahko izobražujejo ter medsebojno seznanijo z novostmi in spremembami. V takih primerih se potem po mojih izkušnjah sodelavci res pozitivno odzivajo. V našem centru veje pozitiven duh razvojnega dela. Za našo srednjo šolo in gimnazijo je izredno pomembno, da imamo možnost delati v centru, v katerem se z roko v roki razvija tudi stroka z veliko projekti v celotnem evropskem prostoru. Pomembno je učno okolje – obdani smo z naravo, kar je velika dodana vrednost. Pri vodenju je izredno pomembno ujeti duh časa. Ko so stvari zrele, se je zanje vredno potruditi. Pri nas za vsako aktivnostjo stoji ekipa angažiranih sodelavcev.«

V svoji viziji imate zapisano, da gradite na temeljih medsebojnega spoštovanja, znanja, truda in odgovornosti do narave. Kako to udejanjate v praksi?

»Najprej tako, da smo to vizijo oblikovali skupaj z učiteljskim zborom. Temu smo namenili celo leto, tako da je vsaka beseda v viziji natanko premišljena. V tem času smo razvili tudi mednarodni festival Ko učim, gradim, in sicer s prepričanjem, da gradimo osebnost mladih, saj je to pomembno za družbo, v kateri bodo delovali. Za odraščajočega mladostnika je pomemben cilj, pa tudi pot, in zavestno pristopamo k tej poti. K nam pridejo pri petnajstih letih, ko so še močno odvisni od podpore staršev, ko odhajajo, pa si želimo, da res vedo, kaj želijo početi v življenju. Upam, da k temu tudi mi doprinesemo delček z vsem, kar delamo v šoli. V ospredje postavljamo odnose, tako do sočloveka kot narave, dijaki vsako leto izpeljejo več dobrodelnih akcij. Ravno prejšnje šolsko leto smo ponovno ocenjevali našo vizijo in prišli do zaključka, da bo taka ostala tudi za naslednje obdobje. Vzeli smo jo za svojo.«

Katere novosti oziroma primeri dobrih praks, ki ste jih uvedli v minulih letih, so se izkazali za najuspešnejše?

»V našo prakso smo zagotovo zelo dobro vpeljali metodo akcijskega raziskovanja, torej da lastno prakso analiziramo, načrtujemo in po izvedbi tudi evalviramo. Vedno je treba imeti rezervni načrt, če kaj ne gre. Prizadevamo si za nenehen razvoj. Obstoječe stvari se trudimo razvijati in jim dodati kaj novega. Velik poudarek namenjamo tudi individualizaciji; pomembno je, da učitelj vsakega dijaka prepozna kot svojo osebnost. Gre za pristop, da vsakega želimo spoznati in krepiti njegova močna področja. Individualizacijo smo razvili do te mere, da smo pripravljeni prisluhniti tudi takrat, ko se kaj zatakne. V tem šolskem letu smo recimo imeli pet dijakov iz tujine, ki so doslej že precej napredovali in se pri nas dobro počutijo. Veliko pozornosti posvečamo učenju učenja, ki ga razvijamo že leta – vedno iščemo nove možnosti, kako dijakom približati učenje predmeta. V zadnjem času se osredotočamo tudi na razvijanje kompetence podjetnosti v gimnaziji. Z načrtnim delom poskušamo spodbuditi podjetnostno razmišljanje pri mladih in prepoznavanje svojih odlik, pri čemer se nam kot odlično orodje izkazuje tako imenovana karierna mapa, ki smo jo uvedli že prej.«

Veliko pozornosti namenjate praktičnemu izobraževanju – dijaki imajo možnost seznaniti se z vsemi postopki od primarne pridelave do končnega izdelka in celo vstopa na trg. Kaj to pomeni za dijake?

»Znanje želimo podajati na avtentičen, življenjski način, pri čemer se začne že s pridelavo oziroma še prej z analizo zemlje pa vse do krožnika oziroma prodaje. Tudi gimnazijci imajo veliko avtentičnega izobraževanja in so zato zelo vešči laboratorijskega dela. Vsako leto pripravijo raziskovalne naloge. V zadnjih letih so prejeli Krkino priznanje in nagrade za srednješolske raziskovalne naloge.«

Na trg dela torej vstopajo dobro opremljeni z izkušnjami ...

»To je za nas temeljno vodilo, ker se s praktičnim avtentičnim delom gradi ravno tisti mehki del izobraževanja – veščine medsebojnega sodelovanja in timskega dela ter zavedanje, da ti je uspelo nekaj, kar je opaženo tudi zunaj šole.«

Že dve leti pred ponovno uvedbo vajeništva ste začeli v tej obliki izvajati program mesarja. Razmišljate o tem, da bi še katerega od programov ponudili tudi v vajeniški obliki?

»Za zdaj se ne kaže potreba pri nobenem drugem od naših programov, mogoče pa bi v prihodnje v tej obliki začeli izvajati kakšen nov program.«

Tudi na področju kmetijstva se uvaja uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v okviru tako imenovanega preciznega kmetijstva. Kako tem spremembam sledite v vaši šoli?

»S tem se največ ukvarjajo študenti v okviru projektov znotraj slovenskega in evropskega prostora, ker je to povezano tudi s financiranjem. V srednji šoli dijake pripravljamo na to.«

Sodelujete v delovni skupini za prenovo gimnazijskega programa na področju strokovne gimnazije. V katero smer bo šla prenova?

»Predvsem želimo omogočiti več izbire in poudarek na strokovnih vsebinah; pri nas kot izbirna strokovna predmeta ponujamo mikrobiologijo in kmetijstvo. Razmišljamo, da bi v prihodnje te vsebine lahko aktualizirali in ponudili še kaj več. Razvoj gre res hitro naprej in šole včasih z rigidnim sistemom izobraževanja temu težko sledimo, zato je ta posodobitev še kako dobrodošla in pomembna.«

Ali mladi poznajo razliko med splošnimi in strokovnimi gimnazijami ter kaj jim vi lahko ponudite, kar jim v splošnih gimnazijah ne morejo?

»Tisto, kar je enako, je gimnazijski standard, skoraj osemdeset odstotkov programa in zaključek, torej splošna matura. V strokovni gimnaziji jim poleg tega lahko ponudimo tudi strokovne predmete. Pri nas je izbirni strokovni maturitetni predmet biotehnologija, strokovna izbirna predmeta pa že prej omenjena mikrobiologija in kmetijstvo. Potem imamo še laboratorijsko delo, ki podpira vse tri strokovne predmete z realnimi projektnimi raziskovalnimi nalogami. Kot zelo dragoceno ocenjujemo, da naši dijaki lahko odhajajo na izobraževanja v evropski prostor v okviru mednarodnih projektov Erasmus+.«

Kakšni so vaši načrti za prihodnost?

»Vsekakor razvijati pedagoško šolsko prakso skupaj s sodelavci in dijaki tudi vnaprej, da bo to še naprej zanimiv, varen učni prostor, kamor bomo radi prihajali. Ko rad prihajaš v neko okolje, potem si bolj odprt tudi za novosti in spremembe, s čimer lahko jutrišnjemu svetu prinesemo kakšen nov odgovor ali vsaj dobro podlago za razvoj. Želim si, da bi se pri nas mladina resnično že v času šolanja mrežila med sabo, predvsem tu mislim na timsko delo in sodelovanje. To so veščine, ki jih bodo potrebovali na kateremkoli področju v življenju. Na zahteve časa se bomo še naprej odzivali z vsebinami, ki jih bomo lahko ponudili v sodelovanju z našimi partnerji doma in v tujini. Razvijali bomo nove produkte, saj vse to vpliva na kakovost pouka. Še več poudarka bomo namenjali alternativnim virom in stremeli k trajnostnemu razvoju, kar je zelo pomembno za prihodnost.«