Od stenske slike do predpražnika

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / nedelja, 17. marec 2019 / 19:01

Na razstavi v Galeriji Mestne hiše v Kranju je na ogled izbor predmetov s podobo Josipa Broza - Tita iz zbirk Slavka Hočevarja in Janeza Šublja.

Kranj – Škotski general, pisatelj in politik sir Fitzroy Maclean, med drugim avtor ene izmed biografij o Josipu Brozu - Titu, s katerim sta se tudi osebno spoznala v času druge svetovne vojne, je leta 1962 o njem zapisal: »Človeku je lahko Tito všeč ali ne. Marsikomu ni všeč. Človeku je lahko dvajseto stoletje všeč ali ne. Marsikomu ni všeč. Vendar gresta vštric, človek in stoletje. Prvi je v veliki meri simboličen odsev drugega.« Misel lahko preberemo na razstavi z eno samo temo – predmeti s podobo Tita, ki bo do konca meseca na ogled v osrednji galeriji Gorenjskega muzeja.

Podoba predsednika nekdanje Jugoslavije v različnih življenjskih obdobjih in situacijah nas v dveh galerijskih prostorih spremlja tako rekoč z vseh razstavljenih predmetov. Če ne podoba, pa vsaj Titov podpis ali nekaj, kar je povezano z njim. Na ogled so številne slike, fotografije, kipci, reliefni odtisi, medalje in plakete, denar in priložnostni kovanci, znamke in značke ter razglednice mest v nekdanji državi, ki so v dodatku nosile tudi Titovo ime. Na ogled so tudi naslovnice nekaterih časopisov ob njegovi smrti leta 1980 ter številne knjižne izdaje, ki bodisi govorijo o njegovem življenju in delu bodisi gre za njegova dela.

Soavtorja razstave Slavko Hočevar in Janez Šubelj sta dolgoletna zbiralca različnih predmetov, tokrat pa sta združila moči pri zbiranju predmetov s podobo Josipa Broza - Tita. »Pravzaprav sva po letih del zgodovine nekdanje socialistične države. V tem sistemu sva odraščala, kakšen je ta za koga bil, pa sem zapisal v misli ''Kateri del zgodovine je predstavljen na razstavi – svetel ali temen – pa naj presodi vsak obiskovalec sam'',« pojasnjuje Slavko Hočevar. Da sta se s kolegom Janezom srečala v Moto klubu starodobnikov Kranj. »Ugotovila sva, da oba zbirava značke, seveda tudi tiste, povezane s Titom. Začela sva jih menjavati in danes jih imava oba skupaj s podvojenimi vred zagotovo kakih tri tisoč. Vsak v svoji zbirki sva začela zbirati tudi druge predmete, povezane z likom Tita, in v zadnjih štirih letih sta se zbirki precej povečali.«

Po letu 1990, ko se je Slovenija osamosvojila od nekdanje države, so se mnogi predmeti, ki imajo povezavo z nekdanjim sistemom in predsednikom, znašli po kleteh, na podstrešjih, največkrat pa kar na smetiščih. »Na odpadih imava nekaj ljudi, ki za naju prihranijo predmete, povezane s Titom, in sporočijo, če kdaj pride kaj novega,« pove sogovornik, ko predstavlja del naše skupne dediščine, ki bo tudi po zaslugi zbiralcev ostala prihodnjim rodovom, in doda, da mrtvaški prt nima žepov, z denarnico pa tudi nikogar ne pokopljejo.

Nekoč predpražnik, zdaj tapiserija

V Sloveniji ne manjka predmetov, povezanih s Titom. Njegove slike so visele v vseh javnih prostorih. Zbiratelj je prepričan, da imajo ljudje doma še marsikakšen spomin nanj, saj je bil pogosto v Sloveniji in je ljudem večkrat kaj podaril. Mnogi predmeti imajo tudi svoj pedigre, svojo zgodovino, svojo zgodbo. Tako je recimo betonski podstavek nekdo dobil kot darilo izdelovalca cementnih izdelkov, ker je ta zamujal z dobavo opek. Preden je betonski odlitek prišel do Slavka, je služil kot obtežilnik za ponjavo, ki je pokrivala drva za kurjavo.

Med razstavljenimi predmeti je tudi predpražnik z motivom Titove rojstne hiše v Kumrovcu. »Nekdanji direktor tovarne IBI Franc Oman se je mudil na ogledu neke tovarne tapiserij blizu Kumrovca, kamor so dobavljali material. Ob zaključku obiska je tamkajšnji direktor Omana pozval, naj si izbere kakšno veliko tapiserijo, a se ta za to ni odločil, je pa njegov šofer vzel manjši predpražnik s sliko rojstne hiše. Dolga leta ga je imel doma v funkciji, za katero je bil narejen, pred mesecem pa ga je podaril nama. Očistila sva ga in ga razstavila kot tapiserijo,« pripoveduje Slavko Hočevar.

Med predmeti zasledimo tudi gramofonsko ploščo s pesmijo Druže Tito, mi ti se kunemo, ki jo je prepeval tisti Zdravko Čolić, ki je nedolgo tega napolnil dvorano v ljubljanskih Stožicah, ne manjka pa tudi nekaterih novodobnih ''relikvij'', kot so aktualni stenski koledarji in vžigalniki, na Tita pa spominja tudi znamka piva ene od slovenskih kraft pivovarn.

»Na zbiranje teh predmetov gledava povsem neobremenjeno in tega ne povezujeva s kakršnimikoli političnimi motivi. Najin moto je zbrati čim več predmetov, na katerih je upodobljen Titov lik, podpis, karkoli, povezano z njim,« poudarja sogovornik in doda, da se zbirka še vedno širi. Razstava je zanimiva in zgovorna, avtorja pa pozivata ljudi, naj si jo ogledajo in se pri tem sami odločijo, koliko in zakaj jim pomenijo ali ne predmeti, ki so pozornost obeh zbiralcev vzbudili zato, ker je na njih podoba Josipa Broza - Tita.