Pomagala bi sadjarjem

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 15. marec 2019 / 09:44

Anka Čebulj iz Lesc je letošnja prejemnica Jesenkove nagrade za najboljšo diplomantko doktorskega študija na Biotehniški fakulteti. V doktoratu je preučevala, kako razvoj fizioloških motenj vpliva na metabolite v jabolkih. Še posebej so bile zanimive ugotovitve o plodovih, prizadetih s steklavostjo.

Lesce – Biotehniška fakulteta v Ljubljani je včeraj podelila Jesenkove nagrade, najvišja priznanja za pedagoško, raziskovalno in strokovno delo na področju biotehniških ved v Sloveniji. Jesenkova nagrada za najboljšo diplomantko doktorskega študija je tokrat šla v roke 30-letne Anke Čebulj iz Lesc. Doktorica znanosti s področja hortikulture je v doktorski nalogi prišla do pomembnih ugotovitev o vplivu fizioloških motenj na jabolka, snovi v njih ter na aktivnost izbranih encimov in izražanje genov.

Čebuljeva je metabolni odziv plodov spremljala v primerih sončnih ožigov, steklavosti, grenke pegavosti in skalda. Osredotočila se je predvsem na povezavo omenjenih fizioloških motenj in vsebnost fenolnih spojin, katerih sinteza se poveča ob pojavu stresa. Vsebnost fenolnih spojin v povezavi s fiziološkimi motnjami je bila malo raziskana, v povezavi s steklavostjo in grenko pegavostjo raziskav ni bilo. Analizirala je sedem sort jabolk iz sadovnjaka Resje (KGZ Sava Lesce), sadovnjaka ob fakulteti v Ljubljani in Hortikulturnem centru Biotehniške fakultete Orehovlje. »Sončni ožig se odraža v ožgani povrhnjici. Grenka pegavost je posledica neravnovesja med elementi, predvsem kalcija. Zametki nastanejo že v sadovnjaku, po skladiščenju pa začnejo nastajati črne pege. Enako velja za jabolka, ki jih prinesemo iz skladišča in na toplem postanejo rjava. V tem primeru gre za skald. Steklavost je zelo značilna pri sorti fuji. Ob prerezu ploda je videti, kot da bi bil znotraj razlit sok. Nekateri potrošniki, denimo na Japonskem, imajo takšna jabolka še rajši, ker so na okus slajša, a se ne skladiščijo dobro, največji problem pa je, da ne vemo, katera so steklava, saj to s prostim očesom ni vidno. Ugotovili smo, da se spremembe dogajajo tudi v kožici in bi lahko z nadaljnjimi raziskavami razvili metodo za razvrščanje plodov s skenerjem. To je zelo uporaben vidik moje doktorske naloge, z znanstvenega vidika je bila pa najbolj zanimiva večja vsebnost dihidrohalkonov v steklavih plodovih. Prav tako smo ob vzorčenju ploda po slojih odkrili, da se pri žilah kopičijo, ne vemo pa, zakaj,« je razložila.

Doktorsko nalogo je Čebuljeva pripravila kot mlada raziskovalka na fakulteti. Ta status je ob njenem vpisu trajal tri leta in pol, a je zaradi dveh porodniških odsotnosti nalogo zagovarjala šest let po vpisu, lani jeseni. »V času statusa mlade raziskovalke sem opravljala eksperimentalno delo, ki je v največji meri obsegalo delo v laboratoriju, seznanjanje s tujimi raziskavami ter pripravo znanstvenih objav v uglednih mednarodnih revijah in na domačih strokovnih konferencah. Obenem sem bila vključena v delo celotne Katedre za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo.«

Šla po stopinjah staršev

Njena izobraževalna in poklicna usmeritev ne preseneča. Njena starša sta namreč agronoma: oče Marko Zupan je raziskovalec in docent na Katedri za pedologijo na Biotehniški fakulteti, mati Tatjana Zupan pa je predsednica Sadjarskega društva Gorenjske in vodja sadovnjaka Resje. Tam je vse počitnice delala tudi njuna hči – vse od petnajstega leta, dokler se ni zaposlila kot mlada raziskovalka. »Vmes sem eno poletje delala na katedri za genetiko, kjer sem izdelala diplomsko delo.« V diplomi s področja biotehnologije se je posvetila genskemu spreminjanju barve pri nageljnih. Nato se je vpisala na mednarodni študij sadjarstva, kjer sta bili poleg Biotehniške fakultete vključeni še univerzi iz Brna in Bolzana, ter vzporedno na študij hortikulture. »Veliko mi je pomagalo poznavanje dela v sadovnjaku, sort, fizioloških bolezni in drugih praktičnih problemov,« je pojasnila Čebuljeva, ki je tako opravila dva magistrska študija. V eni nalogi je primerjala sorte črnega ribeza, v drugi pa je spremljala vpliv suše na metabolite v hruški. Sedaj ima pred seboj nove izzive, povezane z agronomijo. »Trenutne razmere v znanosti glede zaposlovanja mladih doktorjev znanosti na mojem področju so slabe.« Vseeno upa, da se ji bo nekoč znova ponudila možnost za delo v znanosti in raziskovanju. »Z doktorsko nalogo smo šele postavili temelje, obenem so se odprla nova vprašanja in bi se dalo še marsikdaj raziskati. Tudi zato, ker bi rada pomagala slovenskim sadjarjem, saj iz prve roke vem, kako težka panoga je sadjarstvo. Včasih mi je težko, ko vidim, da slovenski pridelki še niso dovolj cenjeni. Velik izziv bi mi bil, da bi lahko prispevala k še bolj kakovostni pridelavi,« je še dejala Anka Čebulj.