Umorjenim pravica do groba

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Slovenija / ponedeljek, 11. marec 2019 / 10:23

Vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč je predstavila svoje četrto poročilo, zajetno knjigo z naslovom Nemoč laži, kjer predstavlja rezultate dela, ki ga je komisiji omogočil leta 2015 sprejeti zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev.

Ljubljana – Knjiga obsega več kot petsto strani, v njej je objavljenih šestdeset prispevkov 28 avtorjev, med njimi tudi tujih. Predsednik komisije Jože Dežman je dejal, da prinaša pomembno sporočilo, ki je še naprej iskanje resnice o pobitih in zamolčanih žrtvah, državo pa opominja, da slabo skrbi za svoja vojna grobišča doma in v tujini. Tudi okoli 750 prikritih grobišč ubitih po drugi svetovni vojni je dokaz, da država ne ureja grobišč v skladu s svojo lastno zakonodajo.

Poročilo navaja, da so do konca leta 2018 raziskali 233 grobišč in morišč, iz 129 so opravili delen ali celoten prekop žrtev, v 104 pa so s sondiranjem potrdili obstoj človeških skeletnih ostankov. Odkrili so posmrtne ostanke vsaj 2532 oseb, od teh so jih pokopali 1615, 162 grobišč in morišč so uredili v naravi. Med raziskavami so odkrili več tisoč predmetov. Ob tem opozarjajo, da se grobišča prepočasi vpisujejo v register nepremične kulturne dediščine, prav tako so težave pri predaji predmetov žrtev v muzeje. Državi ponovno dajejo pobudo za vzpostavitev posebnega zavoda za vojna grobišča.

»Ljudem, ki so bili umorjeni, želimo dati pravico do imena, osebnosti in groba. Vzpostaviti želimo takšno družbo, ki je sposobna mrtve pokopati, kajti vsi mrtvi so naši in si zaslužijo grob in spomin,« je dejal Jože Dežman.

V poročilu je pomemben del posvečen prelomnici, letu 2015, ko je bil sprejet zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, veljati pa je začel naslednje leto. Poleg komisije se je za sprejem zakona v največji meri zavzela stranka NSi, pred sprejetjem pa je vladala ostra polemika o tem, ali je zakon potreben, je spomnil kriminalist Pavel Jamnik. Zgodovinar Mitja Ferenc pa je opomnil, da na pokop še vedno čakajo posmrtni ostanki Romov, odkritih v Iški, Zgornjem Igu in Mačkovcu, zanje ljubljanska mestna oblast ni našla prostora na Žalah. Letos pa komisija nadaljuje delo v grobišču Jama pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu, ki je po Ferenčevih navedbah največje morišče ubitih iz taborišča Šentvid. Bojijo se, da bo to nova Huda jama (ravno v teh dneh je minilo deset let od odkritja tega grobišča), saj ocenjujejo, da je tam okoli 1500 žrtev. Preden bodo lahko začeli z iznosom posmrtnih ostankov žrtev, bo treba odstraniti ogromno materiala.

Arheolog Uroš Košir pa je predstavil del poročila, ki govori o vlogi arheologov in antropologov pri raziskovanih prikritih grobiščih. Omenil je tudi dva najodmevnejša izkopa posmrtnih ostankov, zakoncev Hribar iz Gradu Strmol, ki sta bila umorjena v Mačah nad Preddvorom, in deset umorjenih članov družine Hudnik pri Dobrovi. Pobudo za izkop so dali sorodniki žrtev, na podlagi analize DNK je bila identiteta potrjena, žrtve pa dostojno pokopane. Jože Dežman je ob tem še povedal, da je v kostnici v Škofji Loki vzpostavljen depo vzorcev (okoli 2500 jih je) za možno analizo DNK. Svojci imajo tako možnost z analizo prepoznati doslej neidentificirane žrtve. Identifikacija je mogoča na podlagi DNK-analize desne stegnenice.