Udeleženci, člani komisije in organizatorji uspešno izvedenega projekta Ferfl Gorenjska / Foto: Luka Rener

180 sekund za predstavitev

V Tržiču je potekal prvi Startup vikend podjetništva z družbenim učinkom pod imenom Ferfl Gorenjska. Člane komisije so najbolj prepričale podjetniške ideje ekip Pri kosmati babici, Local footing in Hišni vrtičkarji.

Tržič – Triintrideset udeležencev različnih generacij, ki razmišljajo prodorno in imajo ideje, je minuli konec tedna dobilo priložnost, da se vključijo v program spod­bujanja podjetništva, Ferfl Gorenjska. »Verjamemo, da lahko ta program pomaga pri vzpostavljanju drugačnega načina razmišljanja z odmikom od klasičnega podjetništva k družbeno usmerjenemu podjetništvu, kar je tudi cilj celotnega projekta. Želimo namreč spodbuditi ideje, ki niso zgolj drugačne, ampak bodo predvsem nakazale pot, ki bo v prihodnjih letih morala postati vodilo celotnega gospodarskega razvoja. Te ideje pa, tudi zaradi premalo podjetniškega znanja, najpogosteje ostanejo neuresničene in spregledane,« je povedala Metka Knific, direktorica Ljudske univerze (LU) Tržič, in še pojasnila: »Prav zato, ker nam je mar za ljudi in družbo, smo se odločili pristopiti k projektu Ferfl, iniciativi Javnega zavoda Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljubljana in Zavoda za razvoj socialnega podjetništva, Uspešen podjetnik. Sodelujemo z LU Radovljica, zato smo projekt poimenovali Ferfl Gorenjska.« Projekt sta v celoti podprli Občini Tržič in Radovljica in številna uveljavljena gorenjska podjetja in zavodi.

Za triintrideset udeležencev iz cele Gorenjske je bila udeležba brezplačna. Še v petek zvečer, ko se večinoma niso niti poznali med seboj, so v prostorih Osnov­ne šole Bistrica pri Tržiču, kjer so imeli 'bazo', sestavili osem skupin, ki so morale vsaka zase do nedeljskega velikega finala razviti svojo poslovno idejo, jo 'testirati' z intervjuji med okoliškimi prebivalci. Vmes so imeli več predavanj, naučili so se izdelati spletno stran, tudi poslovni načrt na formatu papirja A4 oziroma t. i. vitki okvir, in še mnogo ... V velikem finalu je morala vsaka skupina predstaviti svojo poslovno idejo v 180 sekundah. Predstavitve je ocenila komisija v sestavi direktor podjetja Record Šenčur Bojan Resman, župana Občin Tržič in Gorje Borut Sajovic in Peter Torkar, direktor podjetja Humko Bled Tomaž Čufer, direktor podjetja Creina Kranj Pe­ter Zaletelj, vodja Območno obrtno-podjetniške zbornice Radovljica Petra Ambrožič in direktor podjetja Elektro-Termo Storitve iz Hraš Anton Podobnik.

Osem skupin, osem idej

Skupina Pri kosmati babici je razvila poslovno idejo poporodne pomoči in svetovanja, skupina Local footprints je predstavila idejo, kako lahko turisti doživijo slovensko kulturno dediščino z neposredno izkušnjo med domačini, Sekvoje so ponudile program za prijetno staranje, FX - Lubadarji vas naučijo razumeti medvalutni trg in uspešno trgovati v 24 urah, Hišni vrtičkarji omogočajo vrtičkanje ljudem, ki so brez vrta, podjetniška ideja Reci buba se zavzema za varovanje okolja z unikatno reciklažo oblačil, Zadruga Vitaminčki bi povezala lokalne pridelovalce zdravega, neoporečnega sadja in zelenjave z lokalnimi ponudniki in omogočila zaposlitev brezposelnim, podjetniška ideja Deveta dežela pa ustvarja spomine s trženjem telegramov s slovenskimi izdelki in ciljno skupino – novopečenimi mamicami. Člani komisije so predstavitve na splošno pohvalili, dodali še nekaj svojih pomislekov in še več predlogov za izboljšanje podjetniških idej. Najbolj sta jih prepričali ekipi Pri kosmati babici (Jerneja Kern, Jernej Kocjančič in Barbara Kralj) in Local footing (Nina Kostanjšek, Ta­nja Kramar, Janja Šušteršič in Tanja Kastelic), ki sta si delili prvo mesto, na drugo mesto se je uvrstila ekipa Hišni vrtičkarji (Katja Pogačar, Andrej Oblak in Robert Peharc). Vse tri ekipe so za nagrado prejele enomeseč­no šolo podjetništva pri LU Radovljica, direktorica LU Tržič Metka Knific pa je prav vse sodelujoče povabila, naj na natečaj prijavijo svoje ideje, tudi tiste, ki jih minuli konec tedna niso predstavili, imajo pa jih 'v glavi'. Skozi vikend vročih idej za družbeno odgovorno podjetništvo sta uspešno 'krmarila' z moderiranjem Tomaž Stritar in Marko Koštomaj.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / torek, 5. maj 2009 / 07:00

Odprli nov trgovski center

Dan pred praznikom dela je Škofja Loka dobila prvi večji trgovski center. V Mercatorjevem hipermarketu tudi trgovina s športno opremo Intersport in gostinski lokal.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Izkoriščamo priložnosti in delamo drugače

»Vsako povišanje cen zelo vpliva na končno ceno. Žal je v Sloveniji veliko takšnih in drugačnih obremenitev, edino, kar nam ostane, je prilagoditev. Dokler lahko dodajamo vrednost na zaposlenega in zr...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Stara mežnarija spet diha

Besničani so s spominsko mašo v cerkvi sv. Tilna v Zgornji Besnici počastili stoto obletnico rojstva kulturnih zanesenjakov Janeza in Ivane Kozjek, kulturi in druženju pa bodo namenili tudi prenovljen...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:12

Bili smo nič, bodimo vse

Je besedilo iz pesmi Internacionala. Pesem, ki je vzpodbujala in povezovala delavstvo v času, ko je nastala. Pa tudi kasneje, zlasti delavstvo evropskih narodov. Razumljivo je, da je pesem izraz ta...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:11

Petdeset let nazaj (2)

»Učiteljica Marija si je kljub temu vzela čas zame, po pouku sva kar nekaj ur neuspešno vadili, vendar ni in ni šlo. V sedmem razredu smo se neprostovoljno srečali s podaljšanim bivanjem v...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:10

Raubarski cesar

»V Poljanah so se mu (Igorju Torkarju) zelo priljubila domača imena, narečje, ljudje. Ob prebiranju Tavčarja je naletel na zgodbe, ki so bile iz mesa in krvi še vedno žive. Prizorišča in d...