Jože Bežek med pomembnimi kranjskimi meščani

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (189)

Ob omembi zdravnika Jožeta Bežka, ki se je rodil 6. marca leta 1899 v Škofji Loki, se Kranjčani najprej spomnijo, da gre za njegovo čudovito hišo, ki jo je dal zgraditi leta 1936 po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. Zelo zanimivo pa je tudi življenje samega zdravnika med dvema vojnama. Leta 1927 je odprl v Kranju zasebno ordinacijo splošne prakse, kjer je deloval celih štirideset let. Začel je v Kraljevini SHS in nadaljeval v socialistični Jugoslaviji. Leta 1927 je odprl zasebno ordinacijo splošne prakse v Kranju. Ko je šel leta 1965 v predčasen pokoj, je še vedno honorarno delal v obratni ambulanti tovarne Veriga v Lescah in pri delu vztrajal do deset dni pred smrtjo na kirurški kliniki v Ljubljani. Čeprav ni bil član nobene stranke, je bil vedno narodno zaveden. Tudi v času nemške okupacije.

Gimnazijo je končal z odličnim uspehom leta 1917 v Ljubljani. Takoj po maturi je moral na Dunaj v šolo »enoletnih prostovoljcev«. Poslali so ga na soško fronto, kjer je bil zajet. Italijani so ga eno leto zadržali v ujetništvu v južni Italiji. Po vrnitvi v Ljubljano se je vpisal v prvi letnik novoustanovljene medicinske fakultete in opravil le izpite tega letnika. Študij je nadaljeval v Pragi in ga zaključil v Zagrebu leta 1925. Naslednji dve leti je delal v Splošni bolnici v Ljubljani, kjer je bil eno leto vodja infekcijsko-epidemiološkega oddelka.

Jože Bežek ni bil v nobeni politični stranki, bil pa je vedno narodno zaveden Slovenec. Ob nemški okupaciji se je opredelil za boj proti okupatorju. Prve ranjene partizane je zdravil v ilegali že v začetku leta 1942. To je nadaljeval do februarja 1944. Nato je šel med partizane in bil na goriškem vojnem področju sanitetni referent brigade Janka Premrla - Vojka. Tam je v vinogradih Vipavske doline blizu Erzelja ustanovil gibljivo področno bolnišnico Vera. Ker mu je pred nemškim napadom in požigom bolnišnice uspelo rešiti vse ranjence, je dobil posebno pohvalo štaba IX. korpusa.

Decembra 1944 so ga nemški vojaki ujeli. Do konca vojne je preživel pravo razčlovečenje v koncentracijskem taborišču Flossenburg na Bavarskem. Zapustil ga je 24. aprila 1945 in se prek Prage vrnil domov v Kranj, kjer je nadaljeval delo splošnega, družinskega zdravnika. Ukvarjal se je tudi z organiziranjem Rdečega križa.

Napisal je nekaj črtic: Metamorfoza, Barometer pada, Stop a Cetinje, Na plaži. Nekaj besedil ima tudi partizansko tematiko: Pojedina pri gospodu L., Lepa Helenca in gospa Mimi, Moj prvi stik z njimi, Amputacija, Požig bolnic Vere, Flossenburg.

Dobro je igral klavir in z veseljem gojil vrtnice okoli hiše, ki stoji ob modernem krožišču med njegovo hišo in stavbo Gorenjske banke.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Kranju se je 4. 3. 1795 rodil teolog profesor Jože Friderik Crobath. Bil je uradni izpraševalec za slovenski jezik.

V Križah pri Tržiču se je 4. 3. 1863 rodil duhovnik in narodni delavec Josip Grašič.

V Lipljah pri Kamniku se je 4. 3. 1895 rodil patolog Franc Hribar. Napisal je prvi slovenski učbenik Uvod v splošno in morfološko patologijo.

V Stari Loki se je 5. 3. 1900 rodil tenorist Jože Gostič. Kot sijajen oratorijski in koncertni pevec je tudi s prepričljivo igro osvajal publiko v najpomembnejših evropskih opernih hišah.