Cloud arrangers / Urejevalci oblakov

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / sobota, 9. marec 2019 / 14:07

Urejevalci oblakov? »Pred leti sva bila s prijateljico v Bohinju in sva ležala na obrežju, jaz sem se zaziral v nebo, ko se je mimo pripeljal moj prijatelj iz Škotske, ki je v tistem času še živel v Sloveniji. Z njim sta bila njegova otroka, ki sta ga, po tem, ko smo se pozdravili, povprašala, kdo sem. Odvrnil jima je, da sem 'cloud arranger', torej urejevalec oblakov. Ta prijatelj je sicer tudi pesnik, vendar ne vem, od kod mu ta besedna zveza, najbrž mu je ob pričujoči sceni padla na pamet ta asociacija. Meni se je takoj zazdela čudovita povezava z mojim subjektom džeza, glede na to, da so glasbeniki nekakšni urejevalci naših oblakov. Marsikdaj so tudi v moji glavi razvedrili nebo, ko so sicer divjale nevihte.« Doslej sem mislil, da smo »urejevalci oblakov« predvsem pesniki in filozofi, zdaj mi je seveda jasno, da moram pod ta ekskluzivni naziv prišteti vsaj še glasbenike in fotografe. Kaj pa fotografija na naslovnici knjige? Nastala je v Skopju, 2009. »Na posnetku je Paul Lovens, nemški bobnar z improvizatorske scene, ki objema svoje čevlje, s katerimi igra oziroma je še do pred nekaj leti igral vse od davnega leta 1964, zato so tudi tako zelo pošvedrani. Preden je posnetek nastal, sem ga kakšni dve leti nagovarjal k temu, da bi ga slikal z njimi. Najprej ni bil za, nato pa je na skopskem festivalu končno privolil in fotografija je nekako sama nastala taka, kot je.« (Vir: intervjuju z avtorjem na MMC RTV SLO)

»To ni knjiga za ljubitelje in poznavalce jazza. To je knjiga za ljubitelje glasbe in za ljubitelje fotografije, ki ljubijo glasbo.« Tako je to izjemno delo označila pisateljica Sonja Porle. Urejevalci oblakov, knjiga fotografij Žige Koritnika ima 376 strani, 272 fotografij v črno-beli barvi z nekaj izjemami, posnetih na 45 festivalih in krajih, v 14 različnih državah, na štirih različnih celinah. Uvodna besedila so v angleščini, predgovor je prispeval John Kelman, knjiga pa vsebuje tudi besedila Matsa Gustafssona, Joeja McPheeja, Kena Vandermarka in Joelle Léandre. Govorica fotografij je univerzalna, besedila v angleščini globalni značaj knjige še podkrepijo. Angleščina tudi zato, ker je avtor denar za ta podvig zbral na Kickstarterju, največji spletni strani za financiranje kreativnih projektov. In ne nazadnje: v tej monografiji je pod njeno univerzalnostjo tudi nekaj gorenjskega. Avtor živi in dela v Hrašah pri Smledniku, knjigo je natisnil zdaj že likvidirani Gorenjski tisk. Slava tudi njemu!