Lonca zna z besedami
V četrtem razredu osnovne šole je učiteljica Lonci Šavs kot eni od štirih najboljših učenk podarila nalivno pero. Zato je danes tako dobra pesnica, pravi njena prijateljica Anica Jakopič.
Lonca Šavs je v začetku februarja praznovala okroglih osemdeset let. Ljudske pevke z Jezerskega, pri katerih poje od samega začetka, že 22 let, so jo presenetile za praznik. Prijatelj, ki jo je skupaj s še dvema pevkama običajno vozil na vaje, je sredi popoldneva prišel ponjo, češ da imajo vaje. Pa se je Lonci zazdelo sumljivo, zakaj že kar ob treh popoldne, če so vaje običajno zvečer. In potem nista zavila v Korotan, temveč že malo prej v lokal Kočna. »Ko sva vstopila, so bile tam vse pevke. Na začetku sem jih kar malo okregala, češ zakaj vaje že ob treh popoldne in ali bodo naslednjič že ob enih! Ko so me obdarile z rožico, pa mi je postalo toplo pri srcu. Na Facebooku sem jim napisala, kako sem jim hvaležna za lepo presenečenje,« je v družbi Anice Jakopič obudila spomin na nedavni praznik. Tudi njeni družinski člani so ji pripravili prijetno praznovanje in ji podarili prenosni računalnik. Pred nekaj leti se je udeležila tečaja in je računalniško pismena, z novim darilom pa bodo njene številne pesmi, ki jih doslej ni sistematično hranila, lepo »spravljene«.
Lonca živi z možem Cirilom, s katerim bosta letos praznovala že 60. obletnico poroke. Ima dve hčeri, dva vnuka in dveletnega pravnuka. Tudi njemu je napisala pesem, ki jo je kot še številne druge objavila v lokalnem glasilu Pr' Jezer. Pesnjenje ji gre dobro od rok, z besedami je bila vedno spretna. V četrtem razredu osnovne šole je učiteljica štirim najboljšim učenkam podarila nalivna peresa in prijateljica Anica ob tem pravi, da je ravno zato tako dobra pesnica. Poleg tega je vse življenje recitirala in igrala v igrah. S soigralci je hodila nastopat tudi v sosednjo Avstrijo h koroškim Slovencem. Spominja se vlog v Vdovi Rošlinki, Žalujočih ostalih, Pohujšanju v dolini šentflorjanski, Mišolovki. Nastopala je na Ovčarskem balu, še danes jo je mogoče videti v različnih skečih, bere tudi berilo v domači cerkvi, je skratka zelo »ponucljiva«.
Pravi, da je najraje prav igrala in da ji je v tistem času mama pazila otroke ali pa takrat še šolarka Betka (pozneje sodnica Elizabeta Šajn Dolenc). Rada pa je tudi pela. V cerkveni zbor, kamor jo je želela vključiti mama, a je imel zborovodja Vencij Krč že vse zasedeno, je ni najbolj vleklo. Od ustanovitve naprej poje pri jezerskih ljudskih pevkah. Lonca je pri ljudeh priljubljena, saj vse rada obrne na šalo in je polna živahne življenjske energije. Lonca je sicer delala v gostinstvu: sprva v Kazini, nato je bila osem let doma pri otrocih, ko so zrasli, se je vrnila v Kazino, zatem pa je delala v šoli, kjer je tudi dočakala upokojitev.