V javnih zavodih več domače hrane

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 25. februar 2019 / 17:03

Zadružniki so se na regijskem posvetu zavzeli za spremembo javnega naročanja, s katero bi pri zagotavljanju prehrane v bolnišnicah, šolah, vrtcih, domovih za starejše in v drugih javnih zavodih zagotovili večji delež lokalno pridelane hrane.

Zgornje Pirniče – Zadružna zveza Slovenije je pripravila v gostilni Mihovec v Zgornjih Pirničah posvet zadružnikov ljubljanske, gorenjske in kamniško-zasavske regije, na katerega je povabila člane upravnih in nadzornih odborov ter zaposlene v zadrugah. Zadružniki so se na posvetu seznanili z aktualnim dogajanjem v kmetijstvu, z delom agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, s pogledi mladih na razvoj kmetijstva in podeželja, s poslovanjem zadrug ter z delom in načrti zadružne zveze.

Uvoza mesa iz Poljske ni možno prepovedati

Državni sekretar ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek je predstavil letošnje razpise za ukrepe kmetijske politike in najpomembnejše naloge ministrstva, odgovarjal pa je tudi na vprašanja zadružnikov. Kot je dejal, se na ministrstvu veliko ukvarjajo z oblikovanjem ciljev in pripravo ukrepov za naslednje sedemletno obdobje skupne kmetijske politike Evropske unije. »Slovenija potrebuje tako manjše kot večje kmetije – manjše predvsem za ohranitev poseljenosti podeželja in večje za zagotovitev prehranske varnosti, zato razmišljamo o ukrepih tako za manjše kot za večje kmetije,« je dejal Podgoršek in dodal, da pripravljajo tudi spremembe zemljiške politike, s katerimi želijo preprečiti razprodajo kmetijskih zemljišč tujcem in zemljišča bolje zaščititi pred prostorskimi posegi. Prve izkušnje z znakom Izbrana kakovost Slovenije so dobre, tudi vse več potrošnikov prepoznava razliko med mesom in mlekom z znakom in brez njega, ugotavljajo na ministrstvu, kjer si prizadevajo, da bi v shemo Izbrana kakovost čim prej vključili tudi zelenjavo, žita in vino. Slovenija kot članica Evropske unije, v kateri velja prost pretok blaga in storitev, ne more preprečiti uvoza mesa iz Poljske, lahko pa spremeni sistem javnega naročanja in pri tem zagotovi večji delež doma pridelane hrane,« je dejal zadružnikom in jim svetoval: »Delajte na povezovanju, na večji enotnosti na trgu.«

Denar dobijo tudi »kavč kmetje«

V razpravi je bilo slišati različna mnenja in predloge, tudi kritike. Omenimo le nekatere! Zakon o kmetijstvu vsebuje nekatere za zadružništvo neživljenjske rešitve, med drugim tudi to, da mora zadružnik s svojo zadrugo skleniti pogodbo o sodelovanju oziroma o prodaji pridelkov. Vlogo sklada kmetijskih zemljišč bo treba spremeniti, saj je zdaj sklad bolj nasprotnik kot zaveznik kmetov. Javnim zavodom bi morali predpisati, da v okviru javnega naročanja večinoma kupujejo meso z oznako Izbrana kakovost Slovenija. V kmetijstvu je velik problem odpadna folija, s katero ovijajo bale. Ker bo v prihodnjem sedemletnem programskem obdobju (tudi zaradi izstopa Velike Britanije iz Evropske unije) za kmetijstvo manj denarja kot doslej, se bo vnela huda bitka za ta denar, pri tem pa je bojazen, da bo kratko potegnilo hribovsko kmetijstvo, ki že v sedanjem programskem obdobju dobiva manj denarja kot v prejšnjem. Sedanji sistem razdeljevanja subvencij ni dober, denar dobijo tudi »kavč kmetje«, torej tisti, ki nič ne pridelajo, zato bi v novi finančni perspektivi morali spremeniti sistem in subvencije nameniti le tistim, ki pridelujejo hrano. Medtem ko v ravninskem svetu ni težko dobiti dovoljenja za velike prostorske posege, je v hribih vse težje dobiti zemljišča za gradnjo hiš in drugih objektov. In če se to ne bo spremenilo, se bo hribovsko območje začelo prazniti. Odkupne cene kmetijskih pridelkov so na enaki ravni, kot so bile pred desetimi leti, pridelovalni stroški pa so se zvišali, prav tako tudi življenjski standard potrošnikov. Zanimivo bi bilo izvedeti, koliko od skupne kmetijske pogače dobijo kmetje in koliko nas stane razdeljevanje subvencij, skupaj s pripravo pravil in nadzorom. Denar za razvoj podeželja je treba zagotavljati tudi iz drugih virov, tudi iz kohezijskih in socialnih skladov.

Uveljavitev kolektivne znamke

Predsednik zadružne zveze Peter Vrisk je na srečanju predstavil aktivnosti zveze pri pripravi nove skupne kmetijske politike in resolucije o prihodnosti slovenskega kmetijstva in podeželja ter prizadevanja, da bi v javnih zavodih povečali delež lokalno pridelane hrane in da bi se v shemo Izbrana kakovost čim prej vključili tudi drugi kmetijski sektorji. Letos naj bi v zadružni zvezi uveljavili kolektivno znamko, s katero naj bi povečali prepoznavnost, ugled in zaupanje zveze in njenih članic, skupaj s kmetijskim ministrstvom pa so ministrstvu za finance tudi predstavili predloge za spremembo davčne zakonodaje, s katerimi bi spodbudili razvoj zadružništva.