Pisal Pri vinski trti

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / petek, 22. februar 2019 / 10:59

Lani je minilo sto štirideset let od rojstva Otona Župančiča (1878–1949), letos bo sedemdeset let od njegove smrti. Malokdo ve, da je eden štirih pesnikov slovenske moderne ustvarjal tudi v Kamniku.

Kamnik – Na letošnji proslavi v počastitev slovenskega kulturnega praznika z naslovom Domovina, ne beži, ostani pri meni … je bilo v Domu kulture Kamnik med drugim slišati tudi verze iz pesmi Duma in Z vlakom pesnika moderne Otona Župančiča. Le kakšno povezavo ima s Kamnikom pesnik, rojen v Beli krajini, ki je večji del življenja bival in deloval v Ljubljani?

Zgodba nas pripelje do hiše na današnji Parmovi ulici 17, ki je skorajda taka, kot je bila tista na stari fotografiji izpred sto in več let, ko nad vrati prepoznamo številko sedemdeset v ulici drugačnega imena. Vhodna vrata z obokom, lesena okna, streha s staro kritino … Sodobnejši je le fasadni omet izpred desetih let in med okni v prvem nadstropju manjkata oglasni tabli, ena za gostilno Pri vinski trti in druga za klobučarstvo. Lastnik obeh je bil Anton Vivoda, trgovec, posestnik, gostilničar in občinski svetnik v Kamniku. V njej ne delajo več klobukov, tudi gostilne že dolgo ni več. Ostajajo redke fotografije, kakšen star dokument in pred 41 leti v Kamniškem občanu zapisan spomin na enega od znanih obiskovalcev gostilne – pesnika, dramatika in prevajalca Otona Župančiča.

Župančičeva poletja v Kamniku

Pesnik je pogosto z družino poletja preživljal v gradu Zaprice (v njem je danes Medobčinski muzej Kamnik). Tam naj bi večkrat rezerviral stanovanje. O Župančičevih obiskih v Kamniku v prej omenjenem časopisu iz leta 1978 pripoveduje tudi takrat 83-letna likovnica in vsestranska glasbenica Fanika Krantar. V Kamnik so na oddih prijahali mnogi znani kulturniki: Fran Detela, Ferdo Kozak, Fran Milčinski, Maksim Gaspari, izvemo od Krantarjeve, ki se je družila s takratnimi umetniki in se z njimi večkrat odpravljala na izlete v kamniško okolico. V razposajeni mladostni družbi sem večkrat zaigrala na harmoniko. »Župančič ni bil veseljak. Večkrat je bil vase zaprt in je samo razmišljal, verjetno je v svoji glavi snoval nove in nove stihe. Včasih pa smo ga le pripravili, da ga je malo ''srknil'', in tedaj je znal povedati tudi kakšno duhovito šalo,« je o svojem prijatelju Župančiču pripovedovala Fanika.

Čas za spominsko obeležje

Več. Prav tu, v Kamniku, še posebej pa na vrtu nekdanje gostilne Pri vinski trti naj bi nastajala Veronika Deseniška, tragedija v petih dejanjih, ki je izšla leta 1924. Župančič je pogosto zahajal h gostilničarju Vivodi, kjer je užival na vrtu njegove gostilne, ob katerem je tekla Mlinščica. Menda je prav žuborenje vode Župančiča pritegnilo, da je pisal v paviljonu, ki je stal na vrtu. »Hlad in brbranje malih valčkov, duh po sveže razžaganem lesu iz sosednje Weiblove mizarske delavnice, vse to je močno vplivalo na tankočutnega poeta, da mu je pero kar samo drselo po papirju,« se je nekoč spominjala Krantarjeva, kako je včasih govoril tudi o pisanju Veronike Deseniške.

»Po vojni so del vrta gostilne odvzeli za gradnjo ceste, današnje Usnjarske ulice. Prav tako ni več Mlinščice, ki je bila tako imenovani šajspoh ali industrijski kanal, ki je potekal od zgornjega dela Kamnika mimo Utoka do tovarne ETA in nazaj v Kamniško Bistrico,« pripoveduje Damijan Rostan, ki je skupaj z mamo Ivico danes lastnik hiše. Vivodovi otroci Janko, Anton, Stanko in Milena namreč niso imeli potomcev. Milena je hišo podarila Rostanovi, ki je za gospo skrbela v njeni starosti. »V Župančičevem času je sonce tukaj zagotovo sijalo drugače, vse je bilo bolj pristno, ni bilo vse te industrije, ki pa je danes tudi že opuščena,« še pove Damijan Rostan in doda, da ga zgodovina Kamnika zelo zanima, zato želi ohranjati tudi kulturno dediščino mesta z negovanjem zgodbe hiše, katere solastnik je. Želi si, da bi v prihodnje na hiši na Otona Župančiča in njegovo Veroniko Deseniško opominjala spominska plošča.