
Na potovanje z Malešem
V Galeriji Paviljon NOB v Tržiču je na ogled gostujoča razstava slik Mihe Maleša (1903–1987). Naslov razstave S poti razkriva, da gre za avtorjeva slikarska doživetja s popotovanj po Evropi.
Tržič – Tržiški muzej vse od obnove osrednjega tržiškega razstavišča Galerije Paviljon NOB vanjo umešča kvalitetne likovne razstave prepoznavnih umetnikov tako z Gorenjskega kot širšega slovenskega prostora in zamejstva. Skrbno izbrana so tudi umetniška dela, ki si jih v galeriji lahko ogledamo vse do 21. marca. Tokrat namreč z razstavo monotipij Mihe Maleša v Tržiču gostuje Medobčinski muzej Kamnik s tamkajšnjo Galerijo Miha Maleš. »Letos imamo v načrtu še nekaj razstav avtorjev svetovnega formata, zato smo se za dober začetek leta in ob uspešnem sodelovanju, ki smo ga s Kamniškim muzejem pri nekaterih projektih že imeli, odločili postaviti razstavo del Mihe Maleša, enega pomembnejših umetnikov v zgodovini slovenske likovne umetnosti, ki pa ga javnost vse premalo pozna,« je povedala kustosinja Tržiškega muzeja, umetnostna zgodovinarka Janita Košir.
Miha Maleš se v zgodovino slovenske umetnosti ni zapisal le kot slikar, grafik, risar in fotograf, ampak tudi kot založnik in vsestranski podpornik likovne umetnosti ter zbiralec umetniških del. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je mestu Kamnik podaril več kot 2600 del. Iz tega fonda so črpali tudi dela za tokratno razstavo. »Glede na možnost našega razstavnega prostora je kolegica Saša Bučan iz kamniške galerije pripravila jagodni izbor Maleševih monotipij, ki jih je ustvaril v petdesetih letih prejšnjega stoletja na svojih potovanjih po Evropi in po takratni Jugoslaviji,« pove sogovornica.
V paviljonu je tako na ogled osemnajst monotipij, ki so jih prav za to razstavo tudi lično opremili. Monotipija je zahtevna likovna tehnika, saj slikar na podlago, največkrat je to steklo, cinkova ali bakrena plošča, z oljnimi barvami slika zrcalno podobo motiva. Pri tem mora biti zelo hiter, saj potem podobo odtisne na papir. »Maleš je pri likovnem ustvarjanju rad eksperimentiral. Grafika mu je bila blizu, prav tako tudi monotipija, ki je neke vrste vmesna tehnika med grafiko in slikarstvom,« pojasnjuje Koširjeva in pri tem poudarja, da je v bogati barvitosti, ki zaznamuje njegove slike s potovanj vidno, kako ga je na primer v Parizu prevzelo veselje do življenja: »V času, ko je na slovenski likovni sceni prevladoval modernizem s temačnostjo, ki jo je ta prinašal, nasprotno na Maleševih slikah ob barvitosti lahko začutimo lahkotnost ter sproščenost.«
Malešev čopič je tako beležil znane ali pa povsem običajne motive arhitekturne krajine v Parizu, Bruslju, nizozemskih mestih, Veliki Britaniji, Benetkah, s svojo svetlo barvno paleto in soncem pa ga je očarala tudi jadranska obala. Motivi iz Dubrovnika, Boke Kotorske, Hercegnovega, Splita in Korčule pričajo o tem in tudi dela s slovenskega dela morja, iz Kopra in Strunjana, ter Ljubljane. Ogledujemo si motive mestnih predelov, ki so bili slikarju očitno všeč in jih je želel prenesti tudi domov v Slovenijo. Maleš je imel izjemen posluh za ljudi in prenašanje umetnosti tako poznavalcev kot do običajnih ljudi. V marcu bodo v galeriji pripravili delavnice za otroke na temo grafičnih tehnik in potovanj. Kot je povedala Koširjeva, bo konec marca v Galeriji Paviljon NOB sledila prostorska postavitev večmedijske umetnice Eve Petrič, začetek šolskega leta bo z ilustracijami obogatil Marjan Manček, pozno jeseni pa bo v galeriji gostoval kipar Marko Pogačnik, ki bo svoje najnovejše delo povezal z zadnjo ujmo v Dovžanovi soteski. A posvetimo se najprej slikam S poti Mihe Maleša in prihajajoči pomladi. Brez težav boste našli povezavo.