Gregor Smolej / Foto: Primož Pičulin

Prihodnost v inovativnosti

Spremembe so postale edina stalnica. Tega se v številnih podjetjih vse bolj zavedajo, zato se trudijo pri zaposlenih spodbujati inovativnost in kreativnost. V kranjskem podjetju Iskratel za to skrbi Gregor Smolej, vodja inovativnih projektov in rešitev.

Iskratel se je lani pridružil dvema družbeno odgovornima projektoma, katerih namen je zlasti navduševanje mladih za inženirske in druge poklice, in sicer "Inženirji bomo!" in "SKOZ – Vsak dijak v podjetje!". Mladim, predvsem s področja tehničnih (računalništvo in elektrotehnika) in naravoslovnih smeri (matematika in fizika), v Iskratelu s štipendiranjem zagotavljajo varno pot do izkušenj in dobrih praks še pred formalnim začetkom karierne poti ter razvoj pod mentorstvom vrhunskih mednarodno priznanih strokovnjakov.

Na mesto vodje za inovacije so ga imenovali na njegovo pobudo, pojasni Gregor Smolej, saj ta funkcija v podjetju prej sploh ni obstajala. "Sem pa enake stvari kot zdaj ob svojem rednem delu produktnega vodje počel že prej. A potrebe po tem, da ljudem pomagam do novih idej, ki jih potem tudi lažje artikulirajo in dokažejo njihove ekonomske in družbene učinke, so bile vse večje, saj so spremembe v svetu vedno pogostejše in temu se je treba stalno prilagajati," je razložil. Tako že danes opravlja delo, ki bi ga lahko prištevali med poklice prihodnosti. Tudi sam priznava, da tovrstni kadri v podjetjih postajajo vse bolj iskani.

Funkcijo vodje inovacij opravlja leto in pol in v tem času je dokazal, da je mogoče na drugače organiziran način priti do čisto drugih učinkov. Tako so pred zaposlene postavili jasno zastavljene izzive, za katere so potem lahko predlagali natančno usmerjene rešitve. V podjetju si namreč prizadevajo, da bi bili ljudje pri svojem delu čim bolj kreativni. Med drugim je tako pripravil inovacijsko kampanjo. "Pri tem ni šlo za posamezen dogodek, ampak sosledje različnih aktivnosti, pri čemer so imeli zaposleni na voljo dovolj časa za razmišljanje in prijavo idej. Med množico idej smo nato izbrali pet najbolj obetavnih, ki so bile najperspektivnejše v smislu največjega ekonomskega potenciala oziroma največjega vpliva na kulturo v podjetju." Te ideje so nato razvijali naprej. Za to pa po njegovih besedah ne zadostuje zgolj en človek, potrebne so ekipe ljudi, inovativnost pa mora biti del rednega delovnega procesa. "Nekdo ima lahko dobro idejo, a če ne ve, kako pri tem napredovati, ideja lahko zamre. Podjetje potem od tega nima nič, zaposleni pa je lahko zelo demotiviran. Zato je pomembno imeti ekipo, ki mu lahko pomaga pri razvoju ideje." Zgoraj opisane naloge v podjetjih pogosto opravljajo zunanji svetovalci, a svojo prednost Smolej vidi v tem, da ima sam kot zaposleni splošna strokovna znanja s poslovnega področja podjetja in tako v samem procesu iskanja kreativnih idej niso potrebne dodatne razlage.

Ideje so lahko tako dobre kot slabe, poudarja Smolej. "Dobre ideje pripeljejo do patenta, najboljše ideje pa podjetju prinesejo tudi ekonomske učinke," je pojasnil in dodal, da je zelo pomembno prepoznati dobre ideje. Zato je njegova naloga tudi poskrbeti, da niso aktivni samo že znani uveljavljeni inovatorji, ampak da spodbudi kreativnost pri slehernem zaposlenem. "Treba je pritegniti tudi tiste ljudi, ki mogoče samo občasno zaidejo v stanje kreativnosti." Pomena inovacij za rast podjetja se zaveda tudi vodstvo, ki z novo poslovno strategijo formalno vzpostavlja delovno mesto vodje za inovacije, tako imenovanega innovation managerja na korporativni ravni. Inovativnost je sicer tudi skupna kompetenca in vrednota vseh zaposlenih. "Skupaj soustvarjamo svoje interno okolje in smo v veliki meri vključeni v načrtovanje prihodnosti podjetja. Med drugim smo skupaj iskali svoje kompetence in vrednote ter simbole, ki jih predstavljajo." Vse večjo zavzetost zaposlenih pri doseganju skupnih ciljev je po Smolejevih besedah opaziti tudi skozi sodelovanje v inovacijskem procesu. "Pri tem smo opazili še eno pomembno spremembo – če je v preteklosti neuspeh veljal za sramoto in nekaj nezaželenega, zdaj neugoden rezultat pri poskušanju nečesa novega ni nekaj izredno slabega. Ljudje spoštujejo učni proces in se iz njega kaj naučijo – že sam proces prinaša zadovoljstvo in pozitivno vpliva na zaposlene."

Obenem se trudijo v podjetju kulturo inovativnosti spodbujati tudi s kreativnim okoljem – sejno sobo so recimo preoblikovali v "iskrilnico", v poslovno-referenčnem centru so uredili ustrezno okolje za demonstracije, v tehnološkem parku imajo na voljo sodelovne prostore in podobno. "Verjamem, da so zaposleni v Iskratelu zelo inovativni, zato jih je treba motivirati in jim pokazati, da je vse možno. Nekateri potrebujejo le malo spodbude," je še dejal Smolej.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / nedelja, 4. november 2007 / 07:00

Kako in kdaj naj vadimo na trimski stezi?

Treba je upoštevati načelo postopnosti in prehajati od lažjega k težjemu ter od manj zahtevnih gibalnih nalog k bolj zahtevnim.

Objavljeno na isti dan


Kronika / sobota, 12. december 2009 / 07:00

Drogo prodajal tudi doma

V sredo se je na kranjskem sodišču nadaljevalo sojenje 32-letnemu Milanu Trivundži in njegovi nekdanji ženi, 24-letni Maji Petrič.

Jesenice / sobota, 12. december 2009 / 07:00

Državni svet na Jesenicah

Državni svetniki so imeli 21. redno sejo na Jesenicah, v obnovljenem skladišču lesnega oglja Kolprn.

Bled / sobota, 12. december 2009 / 07:00

Južna obvoznica se spet odmika

Južno razbremenilno cesto na Bledu naj bi začeli graditi že letos jeseni, a se zdaj lahko zgodi, da se bo začetek gradnje pomaknil celo v leto 2012.

Prosti čas / sobota, 12. december 2009 / 07:00

Novoletni videomeh v Kamniku

To soboto, 12. decembra, ob 19. uri Boris Kopitar že devetnajstič vabi v Kamnik na prireditev Novoletni videomeh.

Humor / sobota, 12. december 2009 / 07:00

Zeleno, ki te ljubim zeleno

Resničnost ali nočna mora škofjeloškega župana. Do spoznanja, kaj je v resnici mučilo Igorja Drakslerja, boste prišli le, če boste prebrali spodnji zapis. Začnite s fotografijo, ki je dovolj zgovorna.