Med opicami in angeli

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: Zanimivosti / torek, 12. februar 2019 / 11:09

Dvanajstega februarja 1809 se je rodil slavni angleški naravoslovec in fiziolog Charles Darwin. Po njem se imenuje darvinizem, teorija o spremenljivosti vrst. Gre za pojmovanje, po katerem je živi svet (rastline in živali) nastal in se razvijal po naravnem izboru v boju za obstanek in s prilagajanjem življenjskim razmeram v okolju.

Charles Darwin je bil sin premožnega zdravnika. V mladosti ni dosti obetal. Najprej je po družinski tradiciji študiral medicino, toda ni prenesel pogleda na trpečega človeka. Odločil se je za Cerkev. Tudi tu ni pokazal posebne vztrajnosti. Med bivanjem v Cambridgeu se je začel ukvarjati z naravoslovjem.

Njegovo prvo znanstveno delo je bila geološka delovna ekskurzija, ko so mu ponudili mesto naravoslovca na ladji. Potovanje je trajalo pet let. Na njem so nastali zapiski, ki so bili pozneje temelj njegovega dela. Leta 1859 je izšla njegova knjiga O izvoru vrst, na katero je učeni svet nestrpno čakal. Natisnili so 1250 izvodov, ki so jih razgrabili že prvi dan. Sledili so ponatisi, ki se vrstijo še danes.

Darwinova knjiga je sprožila ostre polemike. V njej so mnogi videli nasprotovanje Bibliji. Veliko jih je menilo, da napada religijo. Do ostrega razhajanja mišljenj je prišlo tudi med znanstveniki. Najobčutljivejša točka teorije je razlaga človeškega razvoja. Darwin je to vprašanje obšel, čeprav je bil prepričan, da se je tudi človek spreminjal.

Leta 1871 je Darwin objavil delo Izvor človeka. V njem je razpravljal o dokazih, da se je človeško telo razvilo iz niže razvitih prednikov. Razložil je, da so v našem telesu številni organi, ki kažejo degenerativna znamenja. Krivina uhljev izhaja na primer iz časov, ko so bili še pokončni in zašiljeni. Njihove tanke, sedaj neuporabne mišice, so uhlje nekdaj premikale …

Znanstveni svet je po Darwinovi smrti sprejel evolucijo in naravni izbor kot dejstvo. Nasprotniki niso bili le znanstveniki, ampak predvsem člani verskih sekt. Kraljica Viktorija je leta 1882 ukazala Darwina pokopati z vsemi častmi. To pa je bilo tudi vse, kar mu je naklonila. Njena dva velika ministra pa sta bila njegova nasprotnika. Odklonilno stališče sta pojasnjevala z besedami: »Če že naj izbiram med opicami in angeli kot prednikih človeka, sem za angele.«

Anekdote slavnih

Italijanski pesnik Francesco Petrarka je srečal norca, ki je opazoval čete, ko so odhajale v vojno. Norec je vprašal Petrarko: »Kam odhajajo vojaki?« – »V vojno,« mu je odgovoril Petrarka. »Vendar se bo tudi ta vojna nekoč končala z mirom, kajne?« – »Seveda se bo.« – »Ker vsi vemo, da bo na koncu moral biti mir, mi ni jasno, zakaj ga ne sklenejo takoj, že pred začetkom vojne,« je razmišljal norec. Petrarka se je zamislil in dejal prisotnemu prijatelju: »Tudi jaz mislim enako kot ta norec.«

Smeh ni greh

Pozno zvečer telefonira blejski hotelski gost iz svoje sobe v recepcijo: »Rad bi preveril, ali sem v hotelu Toplice ali Park.« »Pri nas je hotel Park,« odgovori receptor. »Potem ima pa ženska, ki sili v mojo posteljo, res prav.«

Za točilnim pultom v bifeju se pogovarjata dva moška. Eden pokaže na dve ženski: »Tista v modri obleki je moja žena, tista v rdeči pa ljubica.« »Kakšno naključje! Pri meni je ravno obratno!«