Županu Matjažu Rakovcu sta razstavo predstavili Travica Maleš Grešak in Breda Ilich Klančnik. / Foto: Igor Kavčič

Maleš in Prešeren

V avli Mestne knjižnice Kranj je na ogled razstava Sonetni venec Franceta Prešerna z ilustracijami Mihe Maleša.

Kranj – V Mestni knjižnici Kranj so v sodelovanju z Galerijo Miha Maleš in Osrednjo knjižnico Celje ob 170. obletnici smrti Franceta Prešerna pripravili razstavo Maleševih grafik, ki jih je slikar ustvaril na temo pesnikovega Sonetnega venca. Kot je uvodoma povedala direktorica knjižnice Breda Karun, prvi natis črno-belih ilustracij hranijo tudi v zbirki Prešerniana, ki sicer obsega kar šeststo izdaj Prešernovih del in del, ki govorijo o njem. Tokrat pa je v knjižnici na ogled njihova barvna različica.

»Miha Maleš se v Prešernovo mesto vrača nekako po pol stoletja, leta 1962 je tu namreč imel razstavo ilustracij, deset let kasneje pa je na ogled postavil oljna dela,« je spomnila odlična poznavalka Maleševega življenja in dela umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik: »Med pomembnimi likovnimi ustvarjalci minulega stoletja na Slovenskem je prav Maleš posvetil največ pozornosti Prešernovi podobi. Ta ga je vznemirjala že od malega. S svojo izvirno ilustracijo je Maleš pospremil številne Prešernove verze (Dekletam, Strunam, Pod oknam), kot najpomembnejša likovna spremljava njegove poezije pa se je v našo zavest vtisnila serija tridesetih gravur, posvečenih Sonetnemu vencu.«

Maleš je prvo numerirano izdajo v črno-beli verziji založil pri svoji Bibliofilski založbi leta 1937, dobrih dvajset let pozneje, leta 1959, pa je v fauvističnem duhu barvno poživljen izšel še drugi natis pri koprski Založbi Lipa. In prav grafični listi za to drugo izdajo predstavljajo jedro aktualne razstave v Mestni knjižnici Kranj. Na ogled je okrog trideset del. Da je Maleš deloval tudi po Gorenjskem, je iz spomina obudila tudi njegova hči Travica Maleš Grešak: »Nikoli ne bom pozabila poletja, ko je oče pri sv. Krištofu v Ljubnem izdeloval fresko in je slikal Krištofa in Jezuščka ob njem. No, model za slednjega sem bila pa jaz.« Odprtja se je udeležil tudi kranjski župan Matjaž Rakovec, ki je poudaril zadovoljstvo, da je razstava povezala različne kulturne institucije, hkrati pa je prepričan, da bo razstava Maleševih grafik marsikomu spremenila dosedanjo podobo, ki jo ima v glavi, ko gre za Sonetni venec.

V glasbenem programu je z Zdravljico, Soldaško in Pod oknam nastopil APZ France Prešeren.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Rekreacija / sreda, 13. maj 2015 / 13:24

Najzvestejši prijatelji Ratitovca

V akciji Prijatelj Ratitovca je lani sodelovalo 527 pohodnikov, ki so ta vrh osvojili vsaj petnajstkrat. Zofka Tolar in Franc Čufar sta bila na Ratitovcu vsak dan. Za Tolarjevo to velja že enajst let....

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 2. julij 2012 / 07:00

Igorjevih dvajset

V polnem Gledališču Studenec pri Domžalah je v petek zvečer svojo dvajsetletnico obstoja proslavil ansambel Igor in zlati zvoki.

Zanimivosti / ponedeljek, 2. julij 2012 / 07:00

Velike porcije in klasična glasba

"Naj bo to naša rdeča nit," je ponudbo, s katero namerava razveseljevati planince, pa tudi alpiniste, opisal Franc Beguš, novi oskrbnik Kranjske koče na Ledinah.

GG Plus / ponedeljek, 2. julij 2012 / 07:00

Vaš razged

GG Plus / ponedeljek, 2. julij 2012 / 07:00

Zgodbe muzejskih predmetov: Ulrihova hiša

V hiši ob gradu Khislstein, ki jo Kranjčani poznajo kot Ulrihovo hišo, so novi upravni prostori Gorenjskega muzeja. Grad in hiša ob njej sta bila skozi stoletja bolj ali manj povezana...

GG Plus / ponedeljek, 2. julij 2012 / 07:00

Gorsko reševanje približali ljudem

"Javnost je o delu gorskih reševalcev seznanjena ob hudih tragedijah, ob uspešnih reševanjih pa niti ne. Zato se nam je zdelo potrebno spregovoriti o tem," pravi Vladimir Habjan, urednik knjige Reševa...