Matica praznovala z zamejci

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / sobota, 9. februar 2019 / 10:57

Slovenska matica je bila leta 1864, pred 155 leti, ustanovljena kot osrednja kulturna in znanstvena ustanova Slovencev z glavno nalogo: skrbeti za izobraževanje Slovencev, za razvoj znanosti in za izdajo zahtevnejših znanstvenih knjig. Njen prvi predsednik je bil Lovro Toman, med predsedniki pa sta bila tudi Janez Bleiweis in Ivan Tavčar. Matica, ki ji zadnja leta zagotavlja dostojno delovanje poseben zakon, je 155-letni jubilej pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja praznovala v ponedeljek.

Matica je ob jubileju pokazala vseslovensko širino delovanja in v program vključila tudi predstavitev kulturne in raziskovalne dejavnosti Slovencev v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in na Hrvaškem. Dr. Katalin Munda Hirnoek in Marija Kozar Mukič sta pripravili prispevka o dejavnosti Slovencev v Porabju na Madžarskem, dr. Barbara Riman pa je predstavila temeljit pregled številčnosti Slovencev na Hrvaškem, njihove organiziranosti, načinov poučevanja slovenščine in kulturne ter raziskovalne dejavnosti. Dr. Barbara Riman postavlja na Reki na noge Inštitut za narodnostna vprašanja in je tudi predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. O kulturni in raziskovalni dejavnosti Slovencev na Koroškem so govorili ravnateljica Narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca Martina Piko Rustia, pesnica in glasbenica Amina Majetić ter organizator kulturne dejavnosti ter tudi pisatelj Martin Kuchling. Martina Piko Rustia je spomnila na velik pomen uvrstitve ziljske narodne noše in ziljskega žegna ter pred tem slovenskih hišnih in ledinskih imen iz južne Koroške na avstrijski seznam Unescove nesnovne kulturne dediščine. Veseli nas, je povedala Martina Piko Rustia, da med nemško govorečimi Korošci ni bilo nobene negativne reakcije na ta vpis, da občine izdajajo dvojezične karte krajevnih, hišnih in ledinskih imen ter tako prispevajo k ohranitvi slovenskih korenin teh imen. Dodala je, da bo treba z izdajo teh kart pohiteti, saj je ljudi, ki kaj vedo o tem, vedno manj. Amina Majetić je pripovedovala o vlogi žensk v slovenski literaturi na Koroškem, Martin Kuchling pa o kulturnem sodelovanju s Slovenijo. Oba sta tudi brala iz svojih literarnih del. Sprehod po kulturni in raziskovalni dejavnosti Slovencev v zamejstvu je bil sklenjen v Italiji. Dr. Marija Pirjevec je predstavila kronistko delovanja Slovenskega gledališča v Trstu dr. Bogomilo Kravos in pesnico Marijo Kostnapfel.