V spomin: Marjan Kukec (1933–2019)

Slikar, grafik, fotograf in likovni pedagog Marjan Kukec je bil rojen 7. maja 1933 v železničarski družini v Ljubljani. Otroška leta je preživel v bežigrajskem predmestju. Obiskoval je klasično gimnazijo, na kateri ga je likovno vzgojo poučeval Evgen Sajovic. Med študijem na učiteljišču je pod mentorstvom prof. Mirka Lebeza slikal obsavske motive. Po končanem učiteljišču leta 1952 je eno leto poučeval v Beli Cerkvi pri Šmarjeških Toplicah, nakar se je vpisal na študij likovne smeri na Višji pedagoški šoli v Ljubljani. Jeseni 1955 je opravil sprejemni izpit na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani in v prvem letniku akademije s svojo virtuozno risbo pritegnil pozornost profesorjev Božidarja Jakca in Marija Preglja. Leta 1957 je začel poučevati likovni pouk na učiteljišču v Novem mestu, kjer je pripravil svojo prvo razstavo. Novo delovno mesto ga je pripeljalo v Tržič in nato v Kranj, kjer se je za stalno naselil. V tem času je pripravil več samostojnih razstav in se začel zanimati tudi za umetniško fotografijo. Zlasti intenzivna je bila Kukčeva razstavna dejavnost od sredine sedemdesetih let dalje. Tedaj ga srečamo med osrednjimi predstavniki gorenjskega likovnega življenja, med katerimi je izstopal z aktualnimi interpretacijami geometrijskih in neokonstruktivističnih tendenc v likovni umetnosti. Med redkimi sodobnimi ustvarjalci se je poglabljal tudi v različne grafične tehnike in zlasti v tehniki sitotiska dosegel ustvarjalni vrh. V enaki meri je pomemben tudi Kukčev fotografski opus (mdr. serija portretov sodobnih slovenskih književnikov za Slovensko matico).

Marjan Kukec je v likovnem delovanju videl humanistično poslanstvo, o čemer pričata tako izbor njegovih značilnih motivov kot njihova pretanjena, vselej skrbno načrtovana interpretacija. Celo droben detajl narave mu je lahko predstavljal iztočnico za likovno interpretacijo v tehniki risbe, akvarela, gvaša, grafike, kolaža ter črno-bele in barvne fotografije. Eden od izvirnih Kukčevih pristopov je bila razdelitev likovnega polja v niz ponavljajočih se segmentov, ki tvorijo likovno pripoved. Likovno virtuoznost je vselej povezoval z izpovedno noto. Ob redni zaposlitvi na šoli s prilagojenim programom v Kranju je vodil likovne tečaje. Za svoje likovno delovanje je prejel številne nagrade in priznanja, med drugim priznanje Fotografske zveze Slovenije za življenjsko delo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / / 17:45

Neverjeten občutek

Na Gorenjskem imamo eno prvih profesionalnih skupin v žongliranju v Sloveniji. Večina je že slišala za Čupakabro, njeni nastopi pa so iz leta v leto bolj priljubljeni. Tokrat so dobili obisk z Japonsk...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / sreda, 3. junij 2009 / 07:00

Tudi Nina Osenar ima svojo kolekcijo čevljev

Za trenutek smo vstopili v svet brezčasnega oblikovanja, v svet presežkov in drzne elegance. Ogledali smo si pet novih ekskluzivnih kolekcij družbe Peko. Ustvarjali so Milan Gačanovič, Nina Osena...

Kranj / sreda, 3. junij 2009 / 07:00

Najpomembnejša voda in odpadki

Največji skupni problem Gorenjske je urejanje komunalne infrastrukture, pri čemer občine računajo tudi na evropski denar.

Tržič / sreda, 3. junij 2009 / 07:00

Svetniki zavrnili referendum

Tržiški občinski svet je umaknil razpis referenduma o deponiji Kovor. Pripravili bodo razširjeno izredno sejo v Kovorju, kjer bo razprava o ravnanju z odpadki po 15. juliju.

Kronika / sreda, 3. junij 2009 / 07:00

Policista dobila popust za seks?

Na sojenju Miranu Anžiču in Mariji Studen zaradi domnevne organizacije prostitucije in trgovine z ljudmi v lokalu XO v Čirčah so zaslišali vodjo gorenjskih kriminalistov Boštjana Lindava.

Nasveti / sreda, 3. junij 2009 / 07:00

Kordabenedikta proti vročini

Benediktovo srce, kar dejansko pomeni prevod imena kordabenedikta, dandanes gojimo kot okrasno rastlino na svojih vrtovih, samoniklo pa uspeva zlasti na suhih in peščenih tleh. Od junija skozi poletje...