V spomin: Marjan Kukec (1933–2019)

Slikar, grafik, fotograf in likovni pedagog Marjan Kukec je bil rojen 7. maja 1933 v železničarski družini v Ljubljani. Otroška leta je preživel v bežigrajskem predmestju. Obiskoval je klasično gimnazijo, na kateri ga je likovno vzgojo poučeval Evgen Sajovic. Med študijem na učiteljišču je pod mentorstvom prof. Mirka Lebeza slikal obsavske motive. Po končanem učiteljišču leta 1952 je eno leto poučeval v Beli Cerkvi pri Šmarjeških Toplicah, nakar se je vpisal na študij likovne smeri na Višji pedagoški šoli v Ljubljani. Jeseni 1955 je opravil sprejemni izpit na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani in v prvem letniku akademije s svojo virtuozno risbo pritegnil pozornost profesorjev Božidarja Jakca in Marija Preglja. Leta 1957 je začel poučevati likovni pouk na učiteljišču v Novem mestu, kjer je pripravil svojo prvo razstavo. Novo delovno mesto ga je pripeljalo v Tržič in nato v Kranj, kjer se je za stalno naselil. V tem času je pripravil več samostojnih razstav in se začel zanimati tudi za umetniško fotografijo. Zlasti intenzivna je bila Kukčeva razstavna dejavnost od sredine sedemdesetih let dalje. Tedaj ga srečamo med osrednjimi predstavniki gorenjskega likovnega življenja, med katerimi je izstopal z aktualnimi interpretacijami geometrijskih in neokonstruktivističnih tendenc v likovni umetnosti. Med redkimi sodobnimi ustvarjalci se je poglabljal tudi v različne grafične tehnike in zlasti v tehniki sitotiska dosegel ustvarjalni vrh. V enaki meri je pomemben tudi Kukčev fotografski opus (mdr. serija portretov sodobnih slovenskih književnikov za Slovensko matico).

Marjan Kukec je v likovnem delovanju videl humanistično poslanstvo, o čemer pričata tako izbor njegovih značilnih motivov kot njihova pretanjena, vselej skrbno načrtovana interpretacija. Celo droben detajl narave mu je lahko predstavljal iztočnico za likovno interpretacijo v tehniki risbe, akvarela, gvaša, grafike, kolaža ter črno-bele in barvne fotografije. Eden od izvirnih Kukčevih pristopov je bila razdelitev likovnega polja v niz ponavljajočih se segmentov, ki tvorijo likovno pripoved. Likovno virtuoznost je vselej povezoval z izpovedno noto. Ob redni zaposlitvi na šoli s prilagojenim programom v Kranju je vodil likovne tečaje. Za svoje likovno delovanje je prejel številne nagrade in priznanja, med drugim priznanje Fotografske zveze Slovenije za življenjsko delo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / petek, 13. oktober 2006 / 06:00

Opazovali ptice v mlakah

V hraških mlakah so med sobotnim opazovanjem ptic videli 21 različnih vrst ptic, med njimi tudi nekaj redkih ali drugače zanimivih.

Objavljeno na isti dan


Slovenija / / 19:33

Pomanjkljivosti zakona o psihoterapiji

V psihoterapevtskih društvih in organizacijah so prepričani, da je trenutni predlog zakona o psihoterapevtski in klinični psihoterapevtski dejavnosti slabo pripravljen. Na ministrstvu pa – ravno naspr...

Slovenija / / 19:32

Pri slovenskih šestošolcih slabo bralno razumevanje

Državni izpitni center je objavil prve informacije o dosežkih učencev šestega in devetega razreda na nacionalnem preverjanju znanja v letošnjem šolskem letu.

Radovljica / / 15:55

Različni pogledi na muzejski vrt

V Tržiču so med 30. junijem in 14. julijem potekale dejavnosti v okviru mednarodnega projekta Revive, ki ga vodi Združenje zgodovinskih mest Slovenije. Projekt je zasnovan z namenom oživitve starih me...

Rekreacija / / 14:58

Kolenogriz nad Mlinarico

Goličica (2101 m n. m.) – Vrh z neoznačeno potjo, skrit v zavetju bližnjih orjakov. Odmaknjen, neobljuden, totalno nasprotje nekaterih vršiških vrhov. Možici so zvesti prijatelji.

Gospodarstvo / / 14:55

Bolezni zmanjšujejo pridelek

Na nedavnem Agrosaatovem Dnevu polja na Polici pri Naklem so ugotavljali, da bo letos zaradi bolezni manjši pridelek žit, še zlasti pa pridelek krompirja.