V spomin: Marjan Kukec (1933–2019)

Slikar, grafik, fotograf in likovni pedagog Marjan Kukec je bil rojen 7. maja 1933 v železničarski družini v Ljubljani. Otroška leta je preživel v bežigrajskem predmestju. Obiskoval je klasično gimnazijo, na kateri ga je likovno vzgojo poučeval Evgen Sajovic. Med študijem na učiteljišču je pod mentorstvom prof. Mirka Lebeza slikal obsavske motive. Po končanem učiteljišču leta 1952 je eno leto poučeval v Beli Cerkvi pri Šmarjeških Toplicah, nakar se je vpisal na študij likovne smeri na Višji pedagoški šoli v Ljubljani. Jeseni 1955 je opravil sprejemni izpit na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani in v prvem letniku akademije s svojo virtuozno risbo pritegnil pozornost profesorjev Božidarja Jakca in Marija Preglja. Leta 1957 je začel poučevati likovni pouk na učiteljišču v Novem mestu, kjer je pripravil svojo prvo razstavo. Novo delovno mesto ga je pripeljalo v Tržič in nato v Kranj, kjer se je za stalno naselil. V tem času je pripravil več samostojnih razstav in se začel zanimati tudi za umetniško fotografijo. Zlasti intenzivna je bila Kukčeva razstavna dejavnost od sredine sedemdesetih let dalje. Tedaj ga srečamo med osrednjimi predstavniki gorenjskega likovnega življenja, med katerimi je izstopal z aktualnimi interpretacijami geometrijskih in neokonstruktivističnih tendenc v likovni umetnosti. Med redkimi sodobnimi ustvarjalci se je poglabljal tudi v različne grafične tehnike in zlasti v tehniki sitotiska dosegel ustvarjalni vrh. V enaki meri je pomemben tudi Kukčev fotografski opus (mdr. serija portretov sodobnih slovenskih književnikov za Slovensko matico).

Marjan Kukec je v likovnem delovanju videl humanistično poslanstvo, o čemer pričata tako izbor njegovih značilnih motivov kot njihova pretanjena, vselej skrbno načrtovana interpretacija. Celo droben detajl narave mu je lahko predstavljal iztočnico za likovno interpretacijo v tehniki risbe, akvarela, gvaša, grafike, kolaža ter črno-bele in barvne fotografije. Eden od izvirnih Kukčevih pristopov je bila razdelitev likovnega polja v niz ponavljajočih se segmentov, ki tvorijo likovno pripoved. Likovno virtuoznost je vselej povezoval z izpovedno noto. Ob redni zaposlitvi na šoli s prilagojenim programom v Kranju je vodil likovne tečaje. Za svoje likovno delovanje je prejel številne nagrade in priznanja, med drugim priznanje Fotografske zveze Slovenije za življenjsko delo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Bled / petek, 21. maj 2010 / 07:00

Od kmečke ohceti do grajske poroke

Ta konec tedna je Bled zaživel s prireditvijo Grajska poroka, v okviru katere se bodo jutri dejansko poročili trije pari.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 15. avgust 2011 / 07:00

Na prvenstvu tudi šest slovenskih čolnov

Barve Slovenije bo na Bledu zastopalo šest slovenskih posadk, med njimi je tudi dvojni dvojec, ki bo nastopil v konkurenci invalidov.

Prosti čas / ponedeljek, 15. avgust 2011 / 07:00

Romantična večerja

Ni bilo valentinovo, bil je kulinarični večer z Miro Šemić v Vili Bled. Dobra vina in kuhinja Igorja Jagodica je prisotne popeljala v deželo razvajanja brbončic.

Nasveti / ponedeljek, 15. avgust 2011 / 07:00

Zbrušeni diamant

Jalovec (2645 m) - Pogled na goro iz doline Tamar je res čudovit. Mogočnež popolnih oblik je danes povsem zasluženo tudi v logotipu Planinske zveze Slovenije. Ena najlepših gora pri nas.

Humor / ponedeljek, 15. avgust 2011 / 07:00

Vozičkar´ce po vzoru Klobase

"Če teli avtoprevozniki loh afne guncajo pred Karavanškmo predoram, poj bomo pa tud` me svoje pravice zahtevale pred občino," sta v en glas povedali rahlo besni mamici Izabela in Evelina.

GG Plus / ponedeljek, 15. avgust 2011 / 07:00

Gradu so vrnili mladost

Znameniti grad, komenda imenovan, v Rebrci/Rechberg pri Železni Kapli/Eisenkappel je do prihoda mladega župnika Poldeja Zundra v Železno Kaplo več ali manj sameval. Po njegovi zaslu...