V spomin: Marjan Kukec (1933–2019)

Slikar, grafik, fotograf in likovni pedagog Marjan Kukec je bil rojen 7. maja 1933 v železničarski družini v Ljubljani. Otroška leta je preživel v bežigrajskem predmestju. Obiskoval je klasično gimnazijo, na kateri ga je likovno vzgojo poučeval Evgen Sajovic. Med študijem na učiteljišču je pod mentorstvom prof. Mirka Lebeza slikal obsavske motive. Po končanem učiteljišču leta 1952 je eno leto poučeval v Beli Cerkvi pri Šmarjeških Toplicah, nakar se je vpisal na študij likovne smeri na Višji pedagoški šoli v Ljubljani. Jeseni 1955 je opravil sprejemni izpit na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani in v prvem letniku akademije s svojo virtuozno risbo pritegnil pozornost profesorjev Božidarja Jakca in Marija Preglja. Leta 1957 je začel poučevati likovni pouk na učiteljišču v Novem mestu, kjer je pripravil svojo prvo razstavo. Novo delovno mesto ga je pripeljalo v Tržič in nato v Kranj, kjer se je za stalno naselil. V tem času je pripravil več samostojnih razstav in se začel zanimati tudi za umetniško fotografijo. Zlasti intenzivna je bila Kukčeva razstavna dejavnost od sredine sedemdesetih let dalje. Tedaj ga srečamo med osrednjimi predstavniki gorenjskega likovnega življenja, med katerimi je izstopal z aktualnimi interpretacijami geometrijskih in neokonstruktivističnih tendenc v likovni umetnosti. Med redkimi sodobnimi ustvarjalci se je poglabljal tudi v različne grafične tehnike in zlasti v tehniki sitotiska dosegel ustvarjalni vrh. V enaki meri je pomemben tudi Kukčev fotografski opus (mdr. serija portretov sodobnih slovenskih književnikov za Slovensko matico).

Marjan Kukec je v likovnem delovanju videl humanistično poslanstvo, o čemer pričata tako izbor njegovih značilnih motivov kot njihova pretanjena, vselej skrbno načrtovana interpretacija. Celo droben detajl narave mu je lahko predstavljal iztočnico za likovno interpretacijo v tehniki risbe, akvarela, gvaša, grafike, kolaža ter črno-bele in barvne fotografije. Eden od izvirnih Kukčevih pristopov je bila razdelitev likovnega polja v niz ponavljajočih se segmentov, ki tvorijo likovno pripoved. Likovno virtuoznost je vselej povezoval z izpovedno noto. Ob redni zaposlitvi na šoli s prilagojenim programom v Kranju je vodil likovne tečaje. Za svoje likovno delovanje je prejel številne nagrade in priznanja, med drugim priznanje Fotografske zveze Slovenije za življenjsko delo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / petek, 23. avgust 2019 / 06:37

Priznanja za živilske izdelke in kmetijsko mehanizacijo

Sejemska priznanja za živilske izdelke in kmetijsko mehanizacijo bodo prejeli tudi gorenjski izdelovalci in prodajalci.

Objavljeno na isti dan


Kranj / ponedeljek, 12. avgust 2013 / 12:51

Manjše bodo izgube pitne vode

Tudi s pomočjo nepovratnih evropskih sredstev bodo občani Kranja, Preddvora in Naklega dobili nove kilometre vodovoda v omrežju Bašelj–Kranj in Zadraga–Naklo. Investicija prinaša številne posodobitve....

Nasveti / ponedeljek, 12. avgust 2013 / 12:48

Očakov sosed

Kanjavec (2568 m) - Sosed očaka Triglava, ki poleti ni ravno najbolj obljudena gora. Pozimi se njegova podoba spremeni v turno kraljestvo, ki privabi številne smučarje. Fantastičen razglednik.

GG Plus / ponedeljek, 12. avgust 2013 / 12:45

Vaš razgled

Na fotografiji je nočni metulj ali vešča, ki rada leta okoli ognja in luči in ima v človeškem jeziku razne definicije. Vešča je bila vsaj v preteklosti tudi definicija za taščo, ki se v vs...

GG Plus / ponedeljek, 12. avgust 2013 / 12:44

Vaš razgled

V hudi poletni vročini, ki jo zaznamujejo temperaturni rekordi, ni vroče le ljudem, ampak tudi živalim. Slika, ki nam jo je poslal Franci Ekar, kaže, kako so se ovce s pašnika zatekle na z...

GG Plus / ponedeljek, 12. avgust 2013 / 11:36

Nihče

V Srebrenici, 2008: »Dobil sem načrt pokopališča in našel bratovo krsto, številko 214. Roko sem položil na zeleno platno, ga pogladil. Kako hudo mi je bilo, veva le jaz in ljubi Bog. Gluho...