V spomin: Marjan Kukec (1933–2019)

Slikar, grafik, fotograf in likovni pedagog Marjan Kukec je bil rojen 7. maja 1933 v železničarski družini v Ljubljani. Otroška leta je preživel v bežigrajskem predmestju. Obiskoval je klasično gimnazijo, na kateri ga je likovno vzgojo poučeval Evgen Sajovic. Med študijem na učiteljišču je pod mentorstvom prof. Mirka Lebeza slikal obsavske motive. Po končanem učiteljišču leta 1952 je eno leto poučeval v Beli Cerkvi pri Šmarjeških Toplicah, nakar se je vpisal na študij likovne smeri na Višji pedagoški šoli v Ljubljani. Jeseni 1955 je opravil sprejemni izpit na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani in v prvem letniku akademije s svojo virtuozno risbo pritegnil pozornost profesorjev Božidarja Jakca in Marija Preglja. Leta 1957 je začel poučevati likovni pouk na učiteljišču v Novem mestu, kjer je pripravil svojo prvo razstavo. Novo delovno mesto ga je pripeljalo v Tržič in nato v Kranj, kjer se je za stalno naselil. V tem času je pripravil več samostojnih razstav in se začel zanimati tudi za umetniško fotografijo. Zlasti intenzivna je bila Kukčeva razstavna dejavnost od sredine sedemdesetih let dalje. Tedaj ga srečamo med osrednjimi predstavniki gorenjskega likovnega življenja, med katerimi je izstopal z aktualnimi interpretacijami geometrijskih in neokonstruktivističnih tendenc v likovni umetnosti. Med redkimi sodobnimi ustvarjalci se je poglabljal tudi v različne grafične tehnike in zlasti v tehniki sitotiska dosegel ustvarjalni vrh. V enaki meri je pomemben tudi Kukčev fotografski opus (mdr. serija portretov sodobnih slovenskih književnikov za Slovensko matico).

Marjan Kukec je v likovnem delovanju videl humanistično poslanstvo, o čemer pričata tako izbor njegovih značilnih motivov kot njihova pretanjena, vselej skrbno načrtovana interpretacija. Celo droben detajl narave mu je lahko predstavljal iztočnico za likovno interpretacijo v tehniki risbe, akvarela, gvaša, grafike, kolaža ter črno-bele in barvne fotografije. Eden od izvirnih Kukčevih pristopov je bila razdelitev likovnega polja v niz ponavljajočih se segmentov, ki tvorijo likovno pripoved. Likovno virtuoznost je vselej povezoval z izpovedno noto. Ob redni zaposlitvi na šoli s prilagojenim programom v Kranju je vodil likovne tečaje. Za svoje likovno delovanje je prejel številne nagrade in priznanja, med drugim priznanje Fotografske zveze Slovenije za življenjsko delo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / sreda, 13. marec 2019 / 11:51

Tako fotografirajo one

Tradicionalna razstava članic Fotografskega društva Janez Puhar Kranj ob dnevu žena v Layerjevi hiši ima naslov Pogled skozi žensko oko.

Objavljeno na isti dan


Kamnik / / 14:49

Malograjski dvor ima novega lastnika

Edini kamniški hotel, ki so ga zaradi stečaja zaprli pred štirimi leti in medtem neuspešno prodajali na dražbah, bo kmalu spet odprt. Banka Sberbank ga je kot največji upnik nedavno prodala družbi Sic...

Gospodarstvo / / 14:16

Supernovi prodali tudi tri centre na Gorenjskem

Kranj, Jesenice – Pred dnevi se je potrdila napoved, da bo Mercator več svojih centrov prodal avstrijski Supernovi. V petek so namreč podpisali pogodbo o prodaji desetih trgovskih centrov v Sloveni...

Rekreacija / / 13:51

Rekordni Veronikin tek

Desetega Veronikinega teka se je udeležilo rekordno število tekačev, med katerimi je za nov najhitrejši čas proge poskrbel triatlonec Klemen Bojanc.

Razvedrilo / / 13:24

Praznovala najstarejša Podljubeljčanka

Tretjega oktobra je šestindevetdeseti rojstni dan praznovala Frančiška Ahačič. V isti hiši v Podljubelju živi vsa svoja leta. Že dvajset let je vdova, ima hčeri Anico in Sonjo in še veliko »ta mlad...

Nasveti / / 13:07

Mamini sinki

To je precej pogost pojav. O njem nočemo prav na glas govoriti. V deželi naši je tako, da ne smemo reči ničesar slabega o mamah, drugje, npr. v Srbiji, pa bognedaj reči kaj slabega o očetu. Da čuva...