V spomin: Marjan Kukec (1933–2019)

Slikar, grafik, fotograf in likovni pedagog Marjan Kukec je bil rojen 7. maja 1933 v železničarski družini v Ljubljani. Otroška leta je preživel v bežigrajskem predmestju. Obiskoval je klasično gimnazijo, na kateri ga je likovno vzgojo poučeval Evgen Sajovic. Med študijem na učiteljišču je pod mentorstvom prof. Mirka Lebeza slikal obsavske motive. Po končanem učiteljišču leta 1952 je eno leto poučeval v Beli Cerkvi pri Šmarjeških Toplicah, nakar se je vpisal na študij likovne smeri na Višji pedagoški šoli v Ljubljani. Jeseni 1955 je opravil sprejemni izpit na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani in v prvem letniku akademije s svojo virtuozno risbo pritegnil pozornost profesorjev Božidarja Jakca in Marija Preglja. Leta 1957 je začel poučevati likovni pouk na učiteljišču v Novem mestu, kjer je pripravil svojo prvo razstavo. Novo delovno mesto ga je pripeljalo v Tržič in nato v Kranj, kjer se je za stalno naselil. V tem času je pripravil več samostojnih razstav in se začel zanimati tudi za umetniško fotografijo. Zlasti intenzivna je bila Kukčeva razstavna dejavnost od sredine sedemdesetih let dalje. Tedaj ga srečamo med osrednjimi predstavniki gorenjskega likovnega življenja, med katerimi je izstopal z aktualnimi interpretacijami geometrijskih in neokonstruktivističnih tendenc v likovni umetnosti. Med redkimi sodobnimi ustvarjalci se je poglabljal tudi v različne grafične tehnike in zlasti v tehniki sitotiska dosegel ustvarjalni vrh. V enaki meri je pomemben tudi Kukčev fotografski opus (mdr. serija portretov sodobnih slovenskih književnikov za Slovensko matico).

Marjan Kukec je v likovnem delovanju videl humanistično poslanstvo, o čemer pričata tako izbor njegovih značilnih motivov kot njihova pretanjena, vselej skrbno načrtovana interpretacija. Celo droben detajl narave mu je lahko predstavljal iztočnico za likovno interpretacijo v tehniki risbe, akvarela, gvaša, grafike, kolaža ter črno-bele in barvne fotografije. Eden od izvirnih Kukčevih pristopov je bila razdelitev likovnega polja v niz ponavljajočih se segmentov, ki tvorijo likovno pripoved. Likovno virtuoznost je vselej povezoval z izpovedno noto. Ob redni zaposlitvi na šoli s prilagojenim programom v Kranju je vodil likovne tečaje. Za svoje likovno delovanje je prejel številne nagrade in priznanja, med drugim priznanje Fotografske zveze Slovenije za življenjsko delo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / ponedeljek, 5. januar 2009 / 07:00

Za Prešernov dan največ obiskovalcev doslej

V Prešernovem letu 2000 je ministrstvo za kulturo dalo pobudo za dan odprtih vrat slovenskih kulturnih ustanov.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / nedelja, 13. maj 2012 / 07:00

Moskva, drugačna

Zadnjič sem skušal na kratko popisati, kako sem doživel Moskvo leta 1971. To pot pa nekaj o mojih prvih vtisih v tem mestu 41 let pozneje. Skoraj vse je drugače. Že način prihoda. Prvi...

GG Plus / nedelja, 13. maj 2012 / 07:00

Zgodbe muzejskih predmetov: Družba mrtvemu ali korist bogatim?

Konec 50. let je pri izkopu gradbene jame blizu Brezij prišla na dan keramična svetilka s podobo leva, merjasca in psa. Najdena je bila v žganem rimskodobnem grobu izpred okoli 1900 le...

Gospodarstvo / nedelja, 13. maj 2012 / 07:00

Priznanja za gorenjska sadjarja

Primož Mikelj in Janko Jeglič sta bila uspešna na ocenjevanju sadnih pijač v Labotski dolini.

Nasveti / nedelja, 13. maj 2012 / 07:00

Sedem Sneguljčic, škratje v izgubi

Že dolgo se dogovarjamo za srečanje. Vabila so razposlana, jedilnik pripravljen. Kuhava dve. Ker je jedilnik mednaroden, je v vsako jed zabodena tudi zastavica, ki priča o izvoru jedi....

GG Plus / nedelja, 13. maj 2012 / 07:00

Tržiške stare zaljubljene

Tržiški muzej je izdal zbirko izbranih poskočnic, tako imenovanih zaljubljenih pesmi, ki so tematsko in krajevno pogojene. Pesmi je izbrala in uredila žal že pokojna prof. Vida Primožič Dežman, pričuj...