V spomin: Marjan Kukec (1933–2019)

Slikar, grafik, fotograf in likovni pedagog Marjan Kukec je bil rojen 7. maja 1933 v železničarski družini v Ljubljani. Otroška leta je preživel v bežigrajskem predmestju. Obiskoval je klasično gimnazijo, na kateri ga je likovno vzgojo poučeval Evgen Sajovic. Med študijem na učiteljišču je pod mentorstvom prof. Mirka Lebeza slikal obsavske motive. Po končanem učiteljišču leta 1952 je eno leto poučeval v Beli Cerkvi pri Šmarjeških Toplicah, nakar se je vpisal na študij likovne smeri na Višji pedagoški šoli v Ljubljani. Jeseni 1955 je opravil sprejemni izpit na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani in v prvem letniku akademije s svojo virtuozno risbo pritegnil pozornost profesorjev Božidarja Jakca in Marija Preglja. Leta 1957 je začel poučevati likovni pouk na učiteljišču v Novem mestu, kjer je pripravil svojo prvo razstavo. Novo delovno mesto ga je pripeljalo v Tržič in nato v Kranj, kjer se je za stalno naselil. V tem času je pripravil več samostojnih razstav in se začel zanimati tudi za umetniško fotografijo. Zlasti intenzivna je bila Kukčeva razstavna dejavnost od sredine sedemdesetih let dalje. Tedaj ga srečamo med osrednjimi predstavniki gorenjskega likovnega življenja, med katerimi je izstopal z aktualnimi interpretacijami geometrijskih in neokonstruktivističnih tendenc v likovni umetnosti. Med redkimi sodobnimi ustvarjalci se je poglabljal tudi v različne grafične tehnike in zlasti v tehniki sitotiska dosegel ustvarjalni vrh. V enaki meri je pomemben tudi Kukčev fotografski opus (mdr. serija portretov sodobnih slovenskih književnikov za Slovensko matico).

Marjan Kukec je v likovnem delovanju videl humanistično poslanstvo, o čemer pričata tako izbor njegovih značilnih motivov kot njihova pretanjena, vselej skrbno načrtovana interpretacija. Celo droben detajl narave mu je lahko predstavljal iztočnico za likovno interpretacijo v tehniki risbe, akvarela, gvaša, grafike, kolaža ter črno-bele in barvne fotografije. Eden od izvirnih Kukčevih pristopov je bila razdelitev likovnega polja v niz ponavljajočih se segmentov, ki tvorijo likovno pripoved. Likovno virtuoznost je vselej povezoval z izpovedno noto. Ob redni zaposlitvi na šoli s prilagojenim programom v Kranju je vodil likovne tečaje. Za svoje likovno delovanje je prejel številne nagrade in priznanja, med drugim priznanje Fotografske zveze Slovenije za življenjsko delo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / petek, 2. november 2007 / 07:00

Slovenke smo super ekipa

Skoraj ni več tekme, s katere se naše športne plezalke ne vrnejo s kolajnami, letošnjo sezono je v izvrstni formi Škofjeločanka Maja Vidmar, ki po štirih zaporednih zmagah vodi v svetovnem pokalu, vme...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Švica pod Karavankami

V ponedeljek, ko se je iz obtoka pred evrom umaknila nacionalna valuta in so bile oči evropske javnosti zazrte v Ljubljano, se je za Slovenijo čas za trenutek ustavil. Po pisanju Tonet...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Glavni krivec "večni nezadovoljnež"

Vse zadeve v zvezi s projektoma Platon in ISOFOV so zakonite in pregledne, je na sestanku zaposlenih v sredo zatrdil dekan fakultete za organizacijske vede dr. Robert Leskovar.

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 21

Osrednji dogodek, pomemben za Slovence v zamejstvu, je bil torkova prva seja sveta za Slovence v zamejstvu v Ljubljani, ki jo je vodil predsednik vlade Janez Janša. Svet je...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Reci mi kar Ana

Takrat nisem vedela, da se pred menoj začenjajo najbolj kruti in težki meseci življenja ...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lan za prejo

Ker se zdi, da je Gorenjski glas edini (?), ki še neguje starodavno tradicijo preje, ne bo napak, če o njej zapišemo še katero. »Pred kakimi sto leti in še preje se je vsa gorenjska stra...