V spomin: Marjan Kukec (1933–2019)

Slikar, grafik, fotograf in likovni pedagog Marjan Kukec je bil rojen 7. maja 1933 v železničarski družini v Ljubljani. Otroška leta je preživel v bežigrajskem predmestju. Obiskoval je klasično gimnazijo, na kateri ga je likovno vzgojo poučeval Evgen Sajovic. Med študijem na učiteljišču je pod mentorstvom prof. Mirka Lebeza slikal obsavske motive. Po končanem učiteljišču leta 1952 je eno leto poučeval v Beli Cerkvi pri Šmarjeških Toplicah, nakar se je vpisal na študij likovne smeri na Višji pedagoški šoli v Ljubljani. Jeseni 1955 je opravil sprejemni izpit na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani in v prvem letniku akademije s svojo virtuozno risbo pritegnil pozornost profesorjev Božidarja Jakca in Marija Preglja. Leta 1957 je začel poučevati likovni pouk na učiteljišču v Novem mestu, kjer je pripravil svojo prvo razstavo. Novo delovno mesto ga je pripeljalo v Tržič in nato v Kranj, kjer se je za stalno naselil. V tem času je pripravil več samostojnih razstav in se začel zanimati tudi za umetniško fotografijo. Zlasti intenzivna je bila Kukčeva razstavna dejavnost od sredine sedemdesetih let dalje. Tedaj ga srečamo med osrednjimi predstavniki gorenjskega likovnega življenja, med katerimi je izstopal z aktualnimi interpretacijami geometrijskih in neokonstruktivističnih tendenc v likovni umetnosti. Med redkimi sodobnimi ustvarjalci se je poglabljal tudi v različne grafične tehnike in zlasti v tehniki sitotiska dosegel ustvarjalni vrh. V enaki meri je pomemben tudi Kukčev fotografski opus (mdr. serija portretov sodobnih slovenskih književnikov za Slovensko matico).

Marjan Kukec je v likovnem delovanju videl humanistično poslanstvo, o čemer pričata tako izbor njegovih značilnih motivov kot njihova pretanjena, vselej skrbno načrtovana interpretacija. Celo droben detajl narave mu je lahko predstavljal iztočnico za likovno interpretacijo v tehniki risbe, akvarela, gvaša, grafike, kolaža ter črno-bele in barvne fotografije. Eden od izvirnih Kukčevih pristopov je bila razdelitev likovnega polja v niz ponavljajočih se segmentov, ki tvorijo likovno pripoved. Likovno virtuoznost je vselej povezoval z izpovedno noto. Ob redni zaposlitvi na šoli s prilagojenim programom v Kranju je vodil likovne tečaje. Za svoje likovno delovanje je prejel številne nagrade in priznanja, med drugim priznanje Fotografske zveze Slovenije za življenjsko delo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Pisma bralcev / torek, 3. avgust 2010 / 07:00

Protipoplavna varnost v Železnikih

J. Levičnik je leta 1881 zapisal, da je bila v Železnikih taka povodenj, da je bilo v cerkvi sv. Frančiška na tleh za dobro ped vode (leta 2007 je bilo za 1 m in pol več). Sora nas je potem obiskovala...

Objavljeno na isti dan


Šport / ponedeljek, 4. februar 2019 / 12:30

Atleti podpisali pogodbe

Prvo veliko tekmovanje za atlete bo dvoransko evropsko prvenstvo na začetku marca.

Kranjska Gora / ponedeljek, 4. februar 2019 / 12:14

Prenovili objekt ob Jasni

Po trinajstih letih je obrežje ob jezeru Jasna zadihalo v novi podobi – odprli so prenovljen del obrežja, na katerem stoji gostinsko-turistični objekt Resort Jasna.

Kranj / ponedeljek, 4. februar 2019 / 12:13

Kranj bo središče Slovenije

Prešernov smenj naj bi ob slovenskem kulturnem prazniku gostil okoli dvajset tisoč obiskovalcev, zato organizatorji upravičeno pričakujejo, da bo Kranj ta dan postal središče Slovenije.

Kronika / ponedeljek, 4. februar 2019 / 12:13

Trinajst mesecev za napad na policista

Tržičan Duško Krupljanin je bil obsojen na trinajst mesecev zapora zaradi napada na policista, ki se mu je pred tem tudi uprl v postopku identifikacije.

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. februar 2019 / 12:12

Plačila naj bodo odvisna od količine pridelkov

»V novi finančni perspektivi skupne kmetijske politike Evropske unije bi vsa plačila kmetijam morali vezati na količinsko pridelavo,« pravi kmet Marko Dolinar iz Vogelj in dodaja, da sedanja odkupna c...