Z Riklijem poživiti turizem

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 4. februar 2019 / 11:11

Rezbar Leon Makar, po rodu iz hrvaškega Zagorja, letos praznuje šestdesetletnico življenja in ustvarjanja na Bledu, kjer je že od začetka vpet tudi v tamkajšnje turistično dogajanje. Želi si, da bi na Bledu bolje znali izkoristiti blagovno znamko Arnolda Riklija.

»Švicar Arnold Rikli se ves čas omenja kot začetnik turizma na Bledu, a žal je navadno to tudi vse v povezavi z njim. Vedno sem zato razmišljal, na kakšen način bi bilo mogoče to blagovno znamko izkoristiti v blaginjo Bleda in okolice,« razmišlja Leon Makar, ki je na Bled pred šestdesetimi leti prišel na povabilo dimnikarskega mojstra Franca Marčeca, ki je iskal pomočnika. To službo je opravljal ravno dovolj dolgo, da mu je uspelo dobro spoznati bližnjo in daljno okolico ter prebivalce Bleda, pravi Makar. Že od začetka je bil vpet tudi v turizem z oddajanjem sob turistom, ves čas je tudi član tamkajšnjega turističnega društva.

Že kmalu je ugotovil, da je turistična sezona na Bledu zelo kratka, omejena na največ tri mesece, odvisno od vremena. Zato je začel razmišljati, kako bi obudil Riklijevo dejavnost na Bledu, saj bi bilo po njegovem prav na ta način mogoče turistično sezono raztegniti na prav vse mesece v letu, ne zgolj na dva ali tri poletne mesece. Svojo zamisel se je širšemu krogu ljudi in pristojnim za turizem v občini odločil predstaviti na inovativen način, pri čemer je izkoristil svoj talent za rezbarjenje. Tako je nastal lesen kip Arnolda Riklija v naravni velikosti, za katerega se je sprva dogovarjal, da bi ga postavili v parku pri blejskem zdravstvenem domu, a je potem končal pri Vojku Zavodniku, ki pripravlja knjigo o zdravilcu Rikliju. »Želel sem, da bi pristojne s tem spodbudil, da bi recimo prek razpisa poiskali zdravnika, ki bi bil pripravljen delati po Riklijevih metodah, a prilagojenih sodobnemu času. V Avstriji že vpeljujejo dejavnosti po njegovih metodah, na Bledu, kjer je živel in deloval, pa ne,« z obžalovanjem ugotavlja Makar. Kot pravi, se je Rikli ukvarjal z zdravljenjem tipičnih »menedžerskih« bolezni, po čemer je vse večje povpraševanje tudi danes. »S tem bi na Bled privabili tudi petičnejše goste in sezono raztegnili na vse leto. Infrastruktura je že zdaj vsa na voljo, recimo savne, telovadnice in prostori za masaže, z vpeljavo Riklijevih metod na Bledu pa bi bile še bolje izkoriščene,« je prepričan Makar. Tudi njegov Rikli v lesu odraža Riklijev način zdravljenja in njegovo usmeritev k naravi, saj mu je dal v roke sprehajalno palico in ga oblekel v ohlapna oblačila, z dvignjeno roko pa kaže na okoliške hribe.

Rikli pa ni edina znana osebnost, ki so jo je odločil upodobiti v lesu, iz katerega je sicer oblikoval tudi že kipe po svoji podobi in podobi svojih prijateljev. Ti so tako realistični, da jih ljudje celo pozdravljajo, ko gredo mimo njegove hiše, se namuzne Makar. Tako se je pred časom lotil tudi kipa pesnika Franceta Prešerna, ki ga je že skoraj dokončal, a z njim ni bil popolnoma zadovoljen, zato ga je tolikokrat popravljal, da ga zdaj namerava zavreči in začeti znova. Njegova rezbarska žilica, pravi Makar, se je pokazala že v otroštvu, saj je kot desetletni fantič pomagal pri delu svojima bratoma mizarjema. »Les mi je tako prišel v kri in rezbarjenje mi je bilo vedno v veselje. Še ko sem bil na paši, sem ves čas kaj rezljal in domov hodil z vsemi porezanimi prsti,« se nasmeje. Njegovo ljubezen do lesa in rezbarjenja pa je mogoče občudovati ne samo v številnih kipih, ampak v skoraj vsakem kotičku njegovega doma, od umetelno izdelanih tal in stropa do različnih kosov pohištva, v katere je vtisnil svoj ustvarjalni pečat.