Gripa že terjala življenja

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gorenjska / sobota, 2. februar 2019 / 11:39

Kot kaže, se približujemo vrhuncu kroženja gripe. Samo na Kliniki Golnik je zaradi gripe ali zapletov zaradi nje hospitaliziranih okrog sto bolnikov, šest jih je umrlo.

Kranj – Iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so sporočili, da je porast obolelih za akutnimi okužbami dihal opazen v vseh starostnih skupinah, najizrazitejši je pri majhnih otrocih do tretjega leta starosti. V vzorcih, odvzetih v ambulantah primarnega zdravstva, so samo gripo potrdili v 53 odstotkih, v vzorcih, vzetih v bolnišnicah, pa v 36 odstotkih. Kot kaže, se približujemo vrhu kroženja gripe, velika večina je potrjena influenca tipa A in podtipa H1N1. Na kranjski enoti NIJZ se je proti gripi od oktobra do danes cepilo 1840 ljudi. »Oseba, ki se cepi, ima manj možnosti za razvoj bolezni; v primeru, da zboli, ima pa manjšo možnost za hujši potek bolezni in za zaplete. Cepljenje priporočamo, dokler virus gripe kroži med prebivalstvom. Čas do vzpostavitve zaščite proti gripi po cepljenju je približno dva tedna,« so sporočili iz NIJZ.

Na Kliniki Golnik okrog sto bolnikov z gripo

Direktor Klinike Golnik doc. dr. Aleš Rozman, dr. med., spec., je povedal, da imajo približno sto hospitaliziranih pacientov z gripo oziroma zapleti zaradi gripe, tiste paciente, ki niso življenjsko ogroženi zaradi gripe, pa odpustijo v domačo oskrbo z navodili. Letošnja gripa je pandemska, podobna tisti iz leta 2009. Kot je pojasnil, je število pacientov bistveno začelo naraščati po desetem januarju, število se še povečuje. Do zadnjega konca tedna sta na kliniki zaradi gripe umrla dva starejša pacienta, še štirje so umrli zaradi zapleta kronične bolezni, ki ga je povzročila gripa. Paciente jim zaradi prostorske stiske komaj še uspe sprejemati, je opozoril Rozman, že so bili primorani odpovedovati nenujne posege in preglede.

Rozman je poudaril, da se je proti gripi jeseni cepilo kar okrog petdeset odstotkov njihovih zaposlenih: »V času epidemije tako ne izgubljamo zaposlenih zaradi bolniških dopustov, a kar je prav tako pomembno, zaposleni ne nosijo virusa gripe domov in ga ne širijo med ostale družinske člane.« Da se gripe obvarujemo, če se le da, Rozman svetuje preventivno ravnanje: izogibanje javnim mestom, kjer se zadržuje veliko ljudi, dosledno umivanje in razkuževanje rok, upoštevanje higiene kašlja (kašljamo v robec ali v rokav), tudi nošenje obrazne maske, s katero se bistveno zmanjša tveganje prenosa kapljične okužbe na druge. Če so doma kronični bolniki, omejite stik.

Bolni otroci naj bodo doma

Virus gripe se največkrat prenaša s kužnimi kapljicami, torej smo najbolj kužni takrat, ko kašljamo in kihamo. »Bolnik pa izloča virus v okolico približno en do dva tedna po začetku bolezni. Še posebej pri otrocih je težko zagotoviti, da ne bodo nenadzorovano kašljali v okolico ali si vestno umivali roke. Zato svetujem, da so bolni otroci doma, dokler se povsem ne pozdravijo, najbolje dva tedna, če je to seveda možno, nikakor pa naj ne gredo nazaj v vrtec že ob prvem izboljšanju, ko še vedno kihajo in kašljajo,« opozarja dr. Aleksander Stepanović, dr. med., strokovni vodja OZG.

Kdaj k zdravniku

»Praktično se ne dogaja, da bi bil potek gripe tako hiter, da ne bi bil možen posvet po telefonu z osebnim ali vsaj dežurnim zdravnikom. Bolniki oziroma njihovi svojci morajo pomoč takoj poiskati predvsem pri pojavu zapletov gripe, če na primer zelo težko dihajo, so zmedeni, neprisebni ali celo komatozni, če opažajo nereden srčni utrip, otekanje ali se stanje kakorkoli hitro slabša in je bolnik že na prvi pogled tudi za laike močno prizadet. Otroci običajno gripo prebolevajo lažje, bolj kot prehlad ali okužbo zgornjih dihal, čeprav je telesna temperatura lahko visoka. Vendar pa sta pri otrocih pogosta bolečina v trebuhu in driska,« je še pojasnil Stepanović.