Ela Król / Foto: Primož Pičulin

Slovenci ste zelo aktivni

V Kranju živečo Poljakinjo Elo Król Slovenija navdušuje s svojimi lepotami in raznolikostjo, ki jo ponuja kljub svoji majhnosti. V pol leta, kar se je preselila k nam, uspešno usvaja slovenščino, sicer pa dela kot asistentka v Centru za eksperimentalno mehaniko na ljubljanski Fakulteti za strojništvo.

Ela Król je 25-letna Poljakinja, ki zadnjega pol leta živi v Kranju, kamor jo je pripeljala ljubezen. Leta 2016 se je kot študentka materialnega inženiringa odpravila na študentsko izmenjavo v Anglijo, kjer je na univerzi Cranfield študirala nanotehnologijo. Tam je spoznala študenta strojništva iz Kranja Domna Šinkovca, ki je bil prav tako v zadnjem letniku. Med njima je preskočila iskrica in tako je domovino svojega izbranca prvič obiskala že septembra 2017, za nagrado po opravljenem magisteriju. O Sloveniji je že med študijem slišala veliko lepega, ne le od svojega Domna, pač tudi od drugih slovenskih študentov. »Pred prihodom sem videla dokumentarec, v katerem so predstavili kuharsko mojstrico Ano Roš in tudi nekatere lepote Slovenije. Prav osupnile so me. Domnu sem rekla, da me bo moral obvezno peljati k Soči. In me je. V Hiši Franko žal še nisem bila, saj je zasedena več mesecev vnaprej, si jo pa vsekakor želim obiskati,« nam je zaupala simpatična Poljakinja. Pa tudi, kako zelo so jo navdušile lepote slovenske narave, gore, Blejsko in Bohinjsko jezero ...

Ela prihaja iz mesta Jaworzno v Šleziji. Njen rojstni kraj ima okoli devetdeset tisoč prebivalcev. »Mesto je precej večje od Kranja. Včasih je bilo to industrijsko območje, mnogi so se naselili tja zaradi dela v rudnikih premoga.« Odločitev za selitev v Kranj zanjo ni bila težka, saj je bila vedno odprta za mednarodne izkušnje. Na Poljskem je delala v avtomobilski industriji in vedela je, da bo tudi pri nas slej ko prej dobila zaposlitev, a da zna zaradi slabšega znanja slovenščine trajati nekoliko dlje. Pa ni bilo prav dolgo. Od novembra je namreč tehnična asistentka v Centru za eksperimentalno mehaniko polimerov in kompozitov, ki deluje na ljubljanski Fakulteti za strojništvo. Svoje delo ima zelo rada, ne izključuje pa možnosti kasnejšega doktorskega študija.

Tudi pri usvajanju slovenščine odlično napreduje. »Če že živiš v tuji državi, je lepo in prav, da govoriš njen jezik do te mere, da se lahko sporazumevaš v vsakdanjem življenju. Med poljskim in slovenskim jezikom je nekaj podobnosti, a se moraš vseeno naučiti ogromno besed in ni vedno enostavno najti pravih. Poleg tega imajo nekatere ravno obraten pomen. Na Poljskem beseda ''zapomnij'' pomeni pozabiti, beseda ''jutro'' pa jutri … Z dvojino nimam težav, moram pa precej razmišljati o sklonih, časih in naglaševanju besed,« je razložila.

Zanimivo se ji zdi, kakšno raznolikost ponuja Slovenija kljub svoji majhnosti. »Le uro vožnje iz Ljubljane je že morje, kjer je povsem druga klima in deset stopinj topleje. Iz mojega mesta na Poljskem je do morja kar šest ur. Zanimivo je, da imate tudi govorne posebnosti po regijah, pa čeprav sploh niso zelo oddaljene. Presenetilo me je, kako zelo aktivni ste Slovenci – v vseh generacijah. Poleti sem bila skoraj vsak dan na Sv. Joštu in sem srečevala tudi ogromno starejših. Lepo je videti, da uživajo življenje, da gredo ven, v mesto ... Slovenci se mi zdite prijazni, zelo delavni in tudi pošteni, kar me navdaja z dobrim občutkom.« Kot ugotavlja, se ne razlikujemo kaj dosti od Poljakov. »Morda ste kot vozniki nekoliko bolj agresivni, ali kot pravi moj fant – dinamični. Za Poljake pa naj bi veljalo, da se včasih radi malo pritožujemo, da je to naš nacionalni šport. (smeh) Mislim, da pri Slovencih tega ni toliko.«

Slovensko hrano ima rada. »Okusi so sicer podobni kot pri poljski kulinariki, a je pri vas zaznati tudi vpliv Balkana,« je opazila Poljakinja, ki ima sicer najraje kranjsko klobaso. »So pa še druge jedi: žganci, štruklji, vaša slavna potica in idrijski žlikrofi.« V Sloveniji bi si želela več restavracij z vegetarijansko oz. vegansko ali vsaj lažjo hrano.

In kje življenjski standard boljši – v njeni rodni državi ali pri nas? »Odvisno od tega, kaj nekomu predstavlja kakovost življenja. Hrana in storitve so na Poljskem cenejše, imate pa po drugi strani pri vas povsem blizu čudovito naravo, hribe, morje, možnosti za različne aktivnosti. Meni osebno to povečuje kakovost življenja. Z ekonomskega vidika je pa verjetno nekoliko lažje živeti na Poljskem,« je odvrnila.

Ela se veseli, da jo bo v kratkem pri nas obiskala tudi njena družina. Želijo si v Planico, stiskat pesti za smučarske skakalce, med katerimi že tradicionalno blestijo tudi Poljaki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / ponedeljek, 6. maj 2013 / 07:00

V dveh urah z Bornea na Himalajo

Hopla, tole pa ne bo držalo. Tako urno iz vroče džungle na bela strma pobočja? Kako? Obstaja kraj, kjer je to mogoče. V nemškem Bremnu. V 46 ha velikem Parku rododendronov in azalej, ki so ga zas...

Objavljeno na isti dan


Splošno / ponedeljek, 7. april 2008 / 07:00

Na zmenek v Vietnam

Prvi zmenek sta imela v Siriji. Tam sta se pravzaprav spoznala. Potem je sledilo nekaj zmenkov v Sloveniji. In ko sta bila že nekaj časa par, sta imela zmenek v Egiptu. In nato v Zambiji. Letos pa sta...

Splošno / ponedeljek, 7. april 2008 / 07:00

Zdravje ob Ivanovem izviru

Razkrižje je kraj v Prlekiji, ki vabi z naravno in zgodovinsko dediščino. V okolici zdravilnega Ivanovega izvira je 22 energetskih točk. Lepa pot vodi ob reki Ščavnici do Mure.

Splošno / ponedeljek, 7. april 2008 / 07:00

Srečni upokojenci

Ko me je urednik te priloge nagovoril, naj napišem nekaj o svojih pogledih na upokojenski staž, sem kar hitro pristal.

Splošno / ponedeljek, 7. april 2008 / 07:00

Starost je stresno obdobje

Vid Pečjak, doktor psihologije, dolgoletni univerzitetni profesor in avtor leposlovnih knjig, med katerimi še posebej izstopa mladinsko znanstveno-fantastično delo Drejček in trije Marsovčki, se strok...

Prosti čas / ponedeljek, 7. april 2008 / 07:00

Vižanje s harmoniko

Na Vižanju s harmoniko se je pokazalo, da se za mladi rod poljanskih harmonikarjev ni bati.