Gosenice–metulji

Letos mineva 302 leti od smrti botanične ilustratorke, slikarke, botaničarke, žužkoslovke in znanstvenice Marie Sibylla Merian, Nemke, rojene v Frankfurtu na Majni leta 1647, ki je slovela po vsej Evropi. Njene knjige z naravnost sijajnimi barvnimi upodobitvami žužkov, predvsem pa metamorfoz gosenice–metulji, so cenjene še danes. Oče ji je kmalu umrl, mati se je poročila drugič in Maria Sibylla je dobila očima, slikarja Jakoba Marella, ki je kmalu prepoznal njeno nadarjenost. Pri enajstih letih je že izdelovala prve grafike. Presenetljivo dobre so postajale njene slike s cvetjem, hrošči in metulji, ki so služile tudi kot predloge za vezenje. V obdobju njenega odraščanja ženske niso smele ustvarjati z oljnimi barvami in bog ne daj, da bi bile slike velike. Za gospe, ki so rade slikale, so bili le majhni akvareli in gvaši. Maria Sibylla je bila svojemu delu tako predana, da je skoraj izgubila stik z zunanjim svetom.

In vendar se je poročila z znanim nürnberškim slikarjem Graffom. Po dvajsetih letih zakona, hčerkama je bilo sedem in sedemnajst let, se je z materjo vred iz Nürnberga preselila na Nizozemsko. V zahodni Friziji je na gradu Walta State videla zbirko metuljev iz nizozemske kolonije Surinam na severni obali Južne Amerike.

Leta 1691 se je preselila v Amsterdam. Imela je veliko poznanstev med premožnimi ljudmi, ki so jo vabili v oranžerije in rastlinjake; rada je zahajala tudi v amsterdamski botanični vrt. Vabilo guvernerja Cornelisa van Sommelsdijka, naj obišče Surinam, je rade volje sprejela. Prodala je večino svojih zbirk in slik in se tudi s finančno podporo mesta Amsterdam odpravila na pot z mlajšo hčerko Dorotheo. Pot s trgovsko ladjo ni bila preveč prijazna, na dolgih pohodih v džunglo pa so jo poleg hčerke zvečine spremljale Indijanke. Po dveh letih se je leta 1701 vrnila domov v Amsterdam. Z velikim prizadevanjem in žrtvami je izdala knjigo Žuželke iz Surinama, ki velja za eno od temeljnih del žužkoslovja.

Zadnji dve leti, potem ko jo je zadela kap, je preživela v invalidskem vozičku. Dne 13. 1. 1717 je navček oznanil njeno slovo od življenja.

(V surinamski kuhinji je veliko jedi, ki izvirajo iz Indonezije.)

Bami Goreng

Za 4 osebe potrebujemo: 350 g kitajskih rezancev, 500 g piščančjega fileja, 2 jajci, 4 žlice olja, 4 stroke česna, 1–2 žlički zmletega koriandra, 1 žličko zmletega kumina, 1 žličko nastrganega ingverja, pol skodelice bistre juhe, 1 rdečo čebulo, 1 korenček, 1 manjši por, 1 rdečo papriko, 1 žličko sambal oeleka (polica z eksotično hrano), 4 žlice sojine omake, sol, črni poper.

Segrejemo vok, ga naoljimo in kot tenko omleto spečemo umešani jajci. Odcedimo jo na papirju za peko in ohladimo. Na preostalem olju prepražimo piščanca, zrezanega na kocke, takoj dodamo juho, česen, koriander, ingver, kumin in pražimo še 5–7 minut. Dodamo na tenke lističe narezano čebulo, na trakce narezano papriko, korenje, por in sojino omako. Pražimo še 4–5 minut, začinimo s soljo in pekočim sambal oelekom. Na koncu dodamo še rezance in jajčne trakove. Jed mora biti vroča, a ne izsušena. Ponudimo z osvežujočo solato.

Pa dober tek!