Kultura, hrbtenica naroda

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / nedelja, 13. januar 2019 / 20:08

Čeprav se bo komu zdel ta naslov kot oguljena fraza, je za Slovence, pa naj živijo v Avstriji, v Italiji, na Madžarskem in drugje po svetu, resničen in stvaren. Kultura je način, s katerim je mogoče najbolj učinkovito ohranjati narodovo identiteto, vključno z jezikom. V Italiji prav kulturne prireditve najbolj združujejo Slovence. Za primer vzemimo samo vsakoletni pevski prireditvi Primorska poje in Koroška in Primorska pojeta, ko so dvorane polne, na odrih pa se zvrsti na desetine pevskih zborov. Ko sta ob zaključku lanskega leta tajnica Krščanske kulturne zveze v Celovcu Zalka Kelih Olip in poslovodja Slovenske prosvetne zveze dr. Janko Malle ocenjevala kulturno bero preteklega leta, sta povedala veliko spodbudnih besed in izrekla globoko spoštovanje ljudem, ki delujejo v slovenskih društvih, in mladim, ki jim je treba omogočiti svobodo kulturnega delovanja, v katerem pa literatura in jezikovna vzgoja ne smeta biti zapostavljeni.

Januar bo za Slovence na Koroškem v znamenju kulture in kulturnega ustvarjanja. V torek, 15. januarja, bodo na Pedagoški visoki šoli v Celovcu predstavili letošnji literarni natečaj Pisana pomlad ali Na dan z besedilom, na katerem bo več sto mladih različnih starosti pisalo v najrazličnejših literarnih zvrsteh. Pisana pomlad je vsakoletna akcija Volbankove ustanove, ki pomaga pri širjenju slovenske besede med mladimi. Dr. Jože Volbank, rojen v Podjuni na Koroškem, je do smrti živel in deloval kot zdravnik v Kranjski Gori in del svojega premoženja že takrat namenjal pomoči nadarjenim otrokom iz slovenskih družin na Koroškem. Volbankovo ustanovo vodi Združenje staršev slovenske gimnazije v Celovcu, v njen program pa so poleg literarnega ustvarjanja vključeni tudi glasba, film in govorništvo.

Kulturno bo zvenel tudi ponedeljkov občni zbor Slovenske prosvetne zveze, ki je najstarejša kulturna organizacija Slovencev na Koroškem. Kot Slovenska krščansko socialna zveza je bila ustanovljena oktobra leta 1907, leta 1934 pa se je preimenovala v Slovensko prosvetno zvezo. Leta 1941 so njeno delovanje prepovedali, izropali ali uničili 13 kulturnih domov in uničili nad 80.000 knjig. Zveza je ponovno začela delovati leta 1946. Ponedeljkov zbor se bo začel ob 19. uri v dvorani župnišča v Šentjakobu v Rožu.