Manufaktura bo popestrila utrip starega mesta

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Radovljica / / 11:32

Keramik Urban Magušar je svojo dejavnost razširil z Manufakturo, trgovino in ogledno delavnico, ki jo je na novo uredil v desetletja zapuščenih prostorih Černetove hiše na Linhartovem trgu. V Magušarjevi hiši na nasprotni strani trga ostaja muzej gorenjskega podeželskega lončarstva.

Radovljica – Priznani keramik Urban Magušar je v soboto v obnovljenem pritličju ene od hiš na Linhartovem trgu v Radovljici odprl delavnico in trgovino s keramiko. Na ta način je razširil svojo dejavnost, ki jo je doslej opravljal v Magušarjevi hiši v starem mestnem jedru, in obenem desetletja zapuščeni stavbi na nasprotni strani Linhartovega trga vdihnil novo življenje.

»Oblikovanje gline se je vedno dogajalo med dvema skrajnostma. Na eni strani je bilo enostavno rokodelstvo, s katerim so si ljudje pokrili svoje osnovne potrebe: če si imel lonec, si jedel kuhano hrano, če ga nisi imel, pa pečeno. Po drugi strani pa se je razvijala mojstrska visoka umetnost; lončarstvo se je z njo v določenih obdobjih v zgodovini uvrstilo med visoko umetnost in postavilo ob bok slikarstvu, kiparstvu, glasbi in teatru,« je v soboto na odprtju Manufakture pojasnil Urban Magušar.

»Meni osebno je bližji ta enostavnejši, rokodelski način, z dekoracijo, ki se je razvila ob delu, ko je moral lončar na najhitrejši možni način narediti lepšo posodo do soseda, da je bil konkurenčen. Pri nas takšnemu načinu rečemo domača in umetnostna obrt. Od leta 1968, ko je bila ukinjena obrtna šola, je posebna komisija ocenjevala, kateri izdelki sodijo med domačo obrt in kateri ne. V japonski literaturi sem našel enostavno definicijo, kaj sodi pod domačo obrt: predstavljajo jo izdelki, ki niso mojstrski, unikatni, ampak maloserijski, kar pomeni, da niso nastajali ne v serijah po pet niti v serijah po pet tisoč, ampak nekje od dvesto do tristo kosov.«

Izdelovanja uporabne keramike se je mogoče naučiti; prva posoda je morda malo nerodnejša, stota, tisoča je pa že precej boljša, je še dodal in poudaril, da izdelki domače obrti nosijo tudi krajevno prepoznavnost – vemo, kaj je japonska lončevina, kakšen je finski, italijanski dizajn ... – niso avtorsko delo, zato niso podpisani in so poceni. »Slednje se morda sliši nenavadno, a je pomembno, saj gre za posodo, ki si jo lahko privošči vsak in je bila vedno narejena za ljudi. Meni je ta način lončarjenja bližji od umetniškega in tudi naša Manufaktura bo gradila na tovrstnem izboru izdelkov,« je še pojasnil.

Pod znamko Manufaktura je tako združil trgovino z materialom in ogledno delavnico v novih prostorih pritličja Černetove hiše in muzej v prvem nadstropju Magušarjeve. Pri delu mu bo pomagala mlada ekipa manufakturistov, kot pravi, v delavnici v mansardi svoje Magušarjeve hiše pa bo sam še naprej ustvarjal posode in okrasne izdelke po starih vzorih ter znanje prenašal svojim potomcem in drugim ljubiteljem gline in keramike.