Boljši svet za vsa živa bitja

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: GG Plus / nedelja, 6. januar 2019 / 12:12

Mojca Furlan iz Medvod je prejela zahvalo za dobroto, plemenitost in človekoljubna dela. Nešteto ur nameni skrbi za živali: vsak dan in ne glede na vreme in počutje.

Mojca Furlan iz Medvod spada med ljudi odprtih rok. Ob koncu lanskega leta je prejela zahvalo za dobroto, plemenitost in človekoljubna dela, ki jo podeljujeta revija Ženska in Ministrstvo za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti.

Mojca Furlan nešteto ur nameni skrbi za živali. Je prostovoljka in predsednica medvoškega Društva Reks in Mila. Vsak dan je na terenu – ne glede na vreme, letni čas, počutje ali obveznosti. »Priznanje mi pomeni veliko iz več razlogov. Da sem bila nominirana med takim izborom krasnih ljudi plemenitih dejanj, je velika čast. Velikega pomena se mi zdi, da so v reviji Ženska prepoznali kot potrebno in plemenito dejanje tudi prizadevanja za trajnostni razvoj, varovanje okolja in skrb za živali. Živali so ranljiva skupina. Zavedati se je treba, da smo vsi na planetu potrebni, brez ene vrste se poruši naravno ravnovesje – in to se dogaja tukaj in zdaj. Kazalci opozarjajo, da je v zadnjih dobrih štiridesetih letih izginilo šestdeset odstotkov divjih živali,« je povedala Mojca Furlan.

Zaposlena je kot učiteljica v Osnovni šoli Trnovo. Uči tudi, ko ni v šoli, in sicer sočutnega odnosa do sočloveka, ozavešča o varovanju okolja, predvsem pa o primernem odnosu do živali. Pri pouku in delu z mladimi je skupaj z njimi naredila veliko za trajnostni razvoj, za večje spoštovanje narave in živih bitij. Dosegla je tudi tiste, ki urejajo politiko na področju zaščite živali. Društvo skupaj z Občino Medvode vodi akcijo sterilizacij/kastracij mačk in psov. Prepričana je, da lahko vsak z nekaj akcije in vloženega truda svet obrača na boljše in ga spreminja v bolj prijaznega za vsa živa bitja.

»V naši državi moramo na državni ravni Zakon o zaščiti živali nujo zaostriti, vsaj če menimo, da smo kulturni narod. Žival ni predmet. Če se tako radi zgledujemo po Avstriji in Nemčiji, po skandinavskih državah, bi se lahko tudi v primeru zaščite živali. V Nemčiji je veriga prepovedana in pes ne sme sam bivati osamljen v uti. Obravnavajo tudi psihično mučenje živali, ne le fizičnega. Živali so družabna bitja, potrebujejo družbo svoje vrste in družbo človeka. Koliko psov je bilo v minulih dneh na verigah v agoniji zaradi pokanja? In koliko drugih živali, domačih in divjih, je trpelo zaradi strahu pred nerazumljivim hrupom? Čudi me, da se ljudje zaradi svoje zabave ne ozirajo na živali in ne nazadnje tudi na druge ljudi, ki jih pokanje moti in vznemirja. Kot pravi modrec Mahatma Gandhi, se razvoj družbe meri z odnosom do živali. Res je tako. Pa naj vsak razmisli pri sebi,« pravi Furlanova in še dodaja: »Preden bomo zaostrili slovenske zakone, pa upam, da bo čim več posameznikov, društev in zavetišč delovalo proaktivno na lokalnem nivoju, kjer se da marsikaj dobrega storiti, če je le volja, razumevanje in potrebna čustvena inteligenca. Z akcijami sterilizacij po občinah, s spodbudami lastnikom mačk in psov, se na daljši rok preprečuje zavržene živali in občutno privarčuje občinski denar.«

Mojca Furlan velja za dobrodušno, velikega srca, je pronicljiva in kadar je potrebno tudi ostrega jezika. Njena velika skrb so prav živali, usoda drugih živih bitij, ki ji sloni na ramenih čez dan in tudi marsikatero neprespano noč. Kot še zaključuje, skrb za živali ni njen hobi: »Je zavedanje, da s svojim prizadevanjem narediš dobro drugemu. Moji hobiji so branje knjig, gledališče, filmi, le časa zanje skorajda nimam več.«