Novoletni spomin

Novoletne čestitke obujajo spomine. Nostalgične. Vesele. Popotne. Na novoletni čestitki, oddani v Bremnu, ni običajnega božično-novoletnega motiva, ampak zasneženi Worpswede. To je vas, 28 kilometrov oddaljena od Bremna, ki jo zaznamujeta slikarstvo in umetna obrt. Kraj, ki ga ljubim že trideset let. Tu je bila leta 1905 ustanovljena prva znana nemška slikarska kolonija. Pod prijateljičino čestitko je tudi pripis: Glavni glasbeni direktor bremenske filharmonije je tvoj rojak Marko Letonja! Krasno!!! – O, sem ga videla dirigirati v Ljubljani – pred leti. Tisti novoletni dan v Worpswedeju je bil leden. Bilo je 13 stopinj pod ničlo brez snega. A vse je bilo v srežnih kristalih. »Pogret se gremo na postajo!« je rekla Ingrid, ko smo zapuščali Veliko dvorano umetnosti. Mene pa je prešinilo, da bi sedla raje h kakšni peči. Ingrid je nadaljevala: »Pred sto leti je bil Teufelsmoor (Hudičevo barje) od boga pozabljena pokrajina, obljudena z revnimi rezači šote. Zato je na razstavljenih slikah videti veliko človeških stisk v mrazu severa in tudi nostalgičnih pomladnih predvečerij in prostranega neba.

Postaja Worpswede se je zasvetila v prvem mraku, njena marelična barva je obljubljala toploto. HaWe (okrajšava za Hans-Wilhelm), Ingridin mož, je pojasnil, da je zadnji vlak pripiskal na postajo leta 1978, nato pa so v njej uredili restavracijio. Na nekdanjem okencu za prodajo vozovnic je bilo napisano I., II. in III. razred. Natakar nam je pojasnil, da je I. razred, ki je ves v belem, že zaseden. Bi se zadovoljili z II. razredom? Tam je zelo glasno, mi pa bi se radi pogovarjali. In pristanemo v III. razredu. Prasketanje iz kamina v II. razredu se preseli v naše skodelice, ko se v vročem čaju s pokljanjem topijo »kluntjes« koščki belega in rjavega kandis sladkorja. Pitje čaja po vzhodno frizijsko je obred. Srebrn pribor, tenak porcelan z vzhodno frizijsko skoraj bordo rdečo vrtnico na obodu skodelic in na dnu. Roke se mi pogrejejo, ko z dlanmi objamem skodelico. Ko nam prinesejo še prosojno ognjeno vodo, smo kmalu ogreti. Vprašam, kako da sta kraj in galerija tako obiskana na novoletni dan. »Worpswede ima veliko občudovalcev. Nekatere očara barje, druge idilika v toplejših letnih časih. Če sva sama za novo leto, vedno prideva semkaj. Ampak takega sreža kot je letos, pa še ne,« zatrdi HaWe. Seveda imajo na postaji tudi spominkarnico s čaji, drobnimi pejsaži in porcelanom. Mama zbira lepe skodelice in bo vesela frizijske vrtnice. Skodelica je še cela. Dolgoletno prijateljstvo tudi.

Solata »fjord«

Za 2–3 osebe potrebujemo: 100 g motovilca, 150 g prekajenega lososa, 80 g zrn granatnega jabolka, 1 limeto, oljčno olje, 1 žličko medu, sol, poper, narezan drobnjak, 100 g kozjega sira, črn kruh, lahko je tudi ajdov z orehi.

Motovilec očistimo, operemo, osušimo! Losos narežemo na trakove. V skledi zmešamo motovilec, losos in zrna granatnega jabolka. Preliv napravimo iz soka limete, oljčnega olja, soli, popra in pridamo žličko medu ter prelijemo solato. Kozji sir nadrobimo in posujemo po solati. Ponudimo s črnim kruhom.

Pa dober tek.