Ustvarjalnost v inženirstvu

Poteka prvi izbor za inženirko leta, ki jo bodo izbrali 9. januarja. Med desetimi finalistkami sta tudi inženirki elektrotehnike Dora Domajnko iz komendskega podjetja RLS Merilna tehnika in Nina Zalaznik iz kranjskega Iskraemeca.

Žeje pri Komendi, Kranj – Dora Domajnko, najmlajša med desetimi finalistkami za inženirko leta, je po srednji šoli najprej razmišljala o študiju fizike. »Sem bolj tehničen tip, tako da sem že vseskozi razmišljala o inženirskih, naravoslovnih smereh. Ko je po koncu srednje šole prišlo do tistega klasičnega vprašanja, kam naprej, sem najprej pomislila na fiziko, ki je srednješolcem že dobro znana. Na koncu pa sem se odločila za elektrotehniko, ki mi je bila blizu, saj tudi oba starša prihajata iz te stroke,« o odločitvi za pot inženirke elektrotehnike pravi Dora Domajnko, ki je v podjetje RLS prišla že kot štipendistka v času študija.

Vmes je zaključila že magisterij, trenutno pa se ukvarja z doktorsko nalogo. »Je zelo povezana s tem, s čimer se ukvarjamo v službi. Osredotočila sem se na segment anizotropnih magnetorezistivnih senzorjev, ki reagirajo na magnetno polje, vendar zaradi neželenega efekta, ki mu pravimo histereza, prihaja do napake, prostorskega zaostanka v meritvi. Cilj mojega doktorata je, da bi napako znali programsko predvideti in nato korigirati,« pojasnjuje sogovornica, ki se tudi v delovnem času srečuje s številnimi raziskovalnimi izzivi, saj je zaposlena na oddelku razvoja. »Ukvarjamo se predvsem z raziskavami na začetku verige razvoja izdelka. Delo nikakor ni rutinsko, kot bi kdo utegnil pomisliti, precej je priložnosti za nove ideje, ves čas stremimo k izboljšavam,« pravi mlada inženirka elektrotehnike, ki pa deluje v večinsko moškem kolektivu. Na oddelku je namreč poleg nje zaposlena le še ena ženska.

Pa opaža, da se razlike med spoloma odražajo tudi pri delu? »Vsak izmed nas je drugačen in v ekipo prinaša nekaj svojega, težko je reči, da je to zaradi tega, ker si fant ali dekle. Gotovo pa kakšno dekle več doprinese k pestrosti, vendarle so med nami določene razlike. Morda zaradi tega skupaj pridemo tudi do kakšne ideje ali rešitve več,« je v odgovoru previdna Dora Domajnko, ki pri svojih moških kolegih nikoli ni imela občutka, da jo kdo gleda zviška ali ne jemlje kot sebi enako.

V inženirskem poklicu je dovolj prostora tudi za ženske, zato to pot priporoča dekletom, ki jih naravoslovje vsaj malo zanima. »Če pustimo ob strani dejstvo, da po študiju nimaš težav z iskanjem službe, inženirski poklici dopuščajo dovolj prostora tudi za izražanje ustvarjalnosti. Večkrat si kdo misli, da če je kreativen, mora študirati kaj umetniškega, sicer ne bo mogel razviti svojega potenciala – vendar to ni nujno res. Veliko tega lahko izživiš tudi skozi inženirski poklic,« še dodaja sogovornica, ki sicer pozdravlja tudi projekte za popularizacijo tovrstnih poklicev med dekleti, kakršen je projekt Inženirke leta.

»Seveda pa bi bilo idealno, da takšnih pobud ne bi potrebovali. A statistika govori svoje, očitno je te poklice še treba promovirati in spodbuditi mlada dekleta, da se zanje več odločajo,« zaključuje kandidatka za inženirko leta, ki kljub pestri poklicni poti najde čas tudi za hobije, predvsem šport in glasbo.

Inženirji izboljšujejo svet

Lahko rečemo, da je Nini Zalaznik, ki je v Iskraemecu zaposlena kot produktni vodja za pametne gospodinjske števce, inženirstvo položeno v zibelko, saj ima njena družina že tri generacije strojnikov, pa vendar je, kot pravi, inženirka elektrotehnike postala po naključju. »Sprva sem želela študirati medicino in sem tako informativno obiskala tudi fakulteto za elektrotehniko, ki ima močen oddelek za biokibernetiko. Na fakulteti so bili zelo prijetni, odprti in topli, zato se mi je odločitev za ta študij na koncu zdela čisto prava,« razloži.

Med študijem, diplomirala je na temo razporejanja električne energije v samooskrbnem gospodinjstvu, se je v okviru študentske izmenjave programa Erasmus leto dni izobraževala na Univerzi za tehnologijo Lulea na Švedskem. »Ena največjih prednosti študija na Lulei je bila ta, da smo se v kampusu družili študenti različnih smeri, s katerimi smo si nenehno izmenjevali znanje. Na enem od skupnih projektov, razvijali smo avtomobil na alternativni pogon, smo na primer sodelovali študenti tehničnega dizajna, elektronike, računalništva, ekonomije ... Vsak je torej v končni izdelek prispeval svojo kompetenco. Česa podobnega v Ljubljani, kjer so fakultete razmetane po vsem mestu, ni možno izvesti.«

Tudi po koncu enoletnega študija na Švedskem je ostala v Skandinaviji. V Danfossu na Danskem je namreč opravila devetmesečno pripravništvo. Sledila je zaposlitev v Bisolu, kjer je bila projektni vodja za postavitev solarnih elektrarn in produktni vodja za otočne solarne sisteme. Kasneje je delala v Metroniku, v prodaji frekvenčnih pretvornikov in mehkih zagonov, kjer je imela na svoje veselje priložnost »videti zares ogromne stroje« in od blizu spoznati težko industrijo. Poklicno pot je nadaljevala v zagonskem podjetju cyberGRID, kjer je delala v prodaji programske opreme za virtualne elektrarne. Tam se je prvič srečala s celotnim ekosistemom pametnih omrežij in rešitvami za le-te.

Zadnja tri leta je zaposlena v kranjskem Iskraemecu kot produktni vodja za pametne gospodinjske števce. Njeno delovno okolje je pretežno moško. Se mora zato kot ženska bolj dokazovati, jo pobaramo. »Na začetku so moški morda res nekoliko skeptični do žensk, ali sploh kaj znamo. Še zdaj me kdo nejeverno pogleda, ko mu razložim, da sem študirala elektrotehniko. A po treh letih v Iskraemecu ne občutim nobene razlike, tudi fantje so mi priznali, da sem se veliko naučila,« odgovori.

Nina vsakomur z naravoslovno žilico, ne glede na spol, toplo priporoča, da se odloči za inženirstvo. »Inženirji spreminjamo svet na bolje, saj izumljamo nove stvari, nove tehnologije. Da imamo telefon, računalnik, internet, elektriko, smo zaslužni prav inženirji,« s ponosom pove. Po njenem mnenju bi morali tehnične poklice predstavljati na bolj zanimiv način, razložiti, kaj vse lahko s to izobrazbo počneš, ne samo, kako študij zgleda. »Nekateri na primer mislijo, da si po študiju matematike lahko le učitelj matematike, kar pa sploh ni res. Imam kolegico, ki je za doktorsko disertacijo pisala algoritem za optimizacijo razporeditve kontejnerjev v pristanišču Kobenhaven. Če to ni kulsko, kaj pa potem je?«