Domoljubje pravica in dolžnost

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Slovenija / sreda, 26. december 2018 / 10:24

Ob dnevu samostojnosti in enotnosti je v državnem zboru potekala slavnostna seja, v ljubljanski stolnici je bila maša za domovino, v Cankarjevem domu pa osrednja slovesnost ob državnem prazniku, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik vlade Marjan Šarec.

Kranj – Dan samostojnosti in enotnosti v Sloveniji praznujemo 26. decembra v spomin na ta dan leta 1990, ko je takratna slovenska skupščina razglasila izid plebiscita o samostojnosti Slovenije. Ta je potekal 23. decembra 1990, na njem pa je od 93,2 odstotka udeleženih volivcev na vprašanje »Ali naj Slovenija po­stane samostojna in neodvisna država?« okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno, kar je bilo 88,5 odstotka vseh volivcev. S tem se je začela osamosvojitev Slovenije. Do septembra 2005 se je praznik imenoval le »dan samostojnosti«, a so ga s spremembo zakona o praznikih in dela prostih dnevih dopolnili z »in enotnosti«, saj naj bi ta dan namreč Slovenci pokazali največjo mero enotnosti v svoji zgodovini.

Na to zgodovinsko dejstvo je v uvodu spomnil tudi slavnostni govornik na letošnji osrednji prireditvi v Cankarjevem domu, premier Marjan Šarec, ki je dejal, da smo prebivalke in prebivalci Slovenije s plebiscitom leto 1990 zaključili z dejanjem brez primere v novejši zgodovini slovenskega naroda. Bil je čas pričakovanja, nekakšen advent naroda, ki pričakuje rojstvo, je dejal Marjan Šarec. Spomini na tisto obdobje so različni, nekateri se ga spominjajo kot politični akterji, nekateri so v procesu sodelovali kot volivci, nekateri pa še niso imeli volilne pravice in so vse skupaj spremljali od daleč, prek medijev. Med slednjimi je bil tudi sam, tedaj 12-letni deček. V svojem govoru se je dotaknil tudi razmišljanj o zaslugah za osamosvojitev, ki si jih prisvajajo le nekateri, Šarec pa meni, da je bila osamosvojitev zasluga številnih, predvsem pa celotnega naroda, ki je bil aktiven že nekaj let prej. Opozoril je tudi na nesprejemljivost delitev na domoljube in tiste, ki to niso. Domoljubje po njegovih besedah ne pripada samo nekaterim, temveč je pravica, predvsem pa dolžnost vsakega izmed nas. Poudaril je tudi nesprejemljivost vsakršnega ekstremizma, o enotnosti pa je dejal, da ne pomeni, da vsi mislimo enako, pomeni pa enotnost v odnosu do domovine in državnosti.

Dotaknil se je tudi razmer v državi, ki ima sicer težave, vendar te predstavljajo izzive, za katere se je treba truditi in reševati zahtevna vprašanja. »Dobro upravljane institucije, ki zagotavljajo dostopne javne storitve, so ključ do družbe, temelječe na solidarnosti in možnostih za vse, ne glede na socialno poreklo,« je dejal Šarec, pri čemer motajo biti zdravstvene, šolske in socialne storitve dostopne vsem, »ne samo tistim, ki so se rodili z zlato žlico«.

Osrednje državne proslave so se udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor, predsednik državnega zbora Dejan Židan, predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez, predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič, ministri, poslanci, člani diplomatskega zbora in verski predstavniki.

Že pred proslavo je slavnostno zasedal državni zbor, kjer je bil slavnostni govornik predsednik Dejan Židan. Tega dne je bila v ljubljanski stolnici maša za domovino, ki jo je vodil nadškof metropolit Stanislav Zore.

Prireditve v čast dneva samostojnosti in enotnosti bodo tudi v nekaterih krajih na Gorenjskem.