Praznik pesmi o čarobni noči
Pred dvesto leti je bila v Oberndorfu na Salzburškem uglašena in prvič izvedena pesem Sveta noč. Prevedena je v več kot tristo jezikov in narečij, v slovenščino med letoma 1871 in 1878.
Dvestote obletnice uglasbitve in prve izvedbe božične pesmi se s posebno razstavo spominja Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični. Zelo pregledno in razumljivo postavljena razstava seznanja obiskovalca z nastankom in razširjenostjo te pesmi in z njenimi prvimi prevodi in izvedbami na Slovenskem. Razstava bo odprta do 9. februarja prihodnje leto.
Kranj – Letošnji sveti večer je bila nekaj posebnega. Pred dvesto leti sta v župniji svetega Nikolaja v Oberndorfu v okolici Salzburga kaplan in navdušen glasbenik Joseph Mohr in učitelj, organist in cerkovnik v sosednji vasi Arnsdorf Franz Xaver Gruber prvič javno zapela pesem Sveta noč ali izvirno Stille Nacht! Heil'ge Nacht! Zgodba o tej pesmi pravi, de je besedilo zanjo leta 1916 v avstrijskem romarskem središču Mariapfarr, kjer je služboval, napisal kaplan Joseph Mohr (1792–1848). Leto kasneje se je preselil v sosednji Oberndorf, kamor je hodil orglat učitelj, cerkovnik in organist iz Arnsdorfa Franz Xaver Gruber (1787–1863). Na božični večer leta 1818 je kaplan Mohr pokazal pesem Gruberju in ga prosil, naj jo uglasbi za dva solo glasova z zborom in za spremljavo na kitari. Gruber je to storil in opolnoči sta jo skupaj prvič zapela. Mohr je pel tenor in igral na kitaro, Gruber pa je pel spodnji glas, bas. Ni natančno znano, ali sta jo zapela med polnočnico ali po njej. Viri, tudi spomini Franza Gruberja in notni zapis, dokazujejo, da se je to zgodilo na sveto noč leta 1818.
Zakaj je bila pesem zapeta ob spremljavi kitare, in ne orgel? Nekateri raziskovalci menijo, da zato, ker je kaplan Joseph Mohr zelo rad igral na kitaro in je oboževal njen zvok. Drugi pa so prepričani, da je bilo tako zaradi pokvarjenih orgel. Po prvi razlagi naj bi orgelski meh pregrizle miši, po drugi pa naj bi bila kriva vlaga. Reka Salzach je takrat pogosto prestopila bregove in poplavila tudi cerkev svetega Nikolaja v Oberndorfu. V poplavah med letoma 1905 in 1913 je bila cerkev tako poškodovana, da so jo morali porušiti. V spomin na prvo izvedbo pesmi o sveti noči so postavili spominsko kapelo, pred njo pa obeležje s podobama avtorjev pesmi Sveta noč.
Aljažev prevod v slovenščino
Zaradi preprostega besedila in lahke spevne melodije, ki tolažita, prinašata toplino in sočutje ter dajeta upanje, je pesem Sveta noč zgodba o najbolj čarobni noči, ki nagovarja verujoče in neverujoče. Pojejo jo povsod: v cerkvah, po domovih, na koncertih, na trgih. Ljudje jo poslušajo po radiu, na televiziji, na pametnih telefonih, na internetu. Igrajo jo najrazličnejše glasbene zasedbe. Prevedena je v več kot tristo jezikov in narečij. Na Slovenskem je bila pesem prvič v nemščini in brez not objavljena v molitveniku, ki ga je leta 1857 izdal Anton Globočnik. Božična pesem pa je bila pri nas prvič izvedena v letih 1871 in 1878. V nemščini so jo pod vodstvom takratnega tržiškega kaplana Jakoba Aljaža (1845–1927) zapeli tržiški šolarji. Aljaž je ob tem zapisal: »V Tržiču sem prvič vpeljal lepo Gruberjevo pesmico Stille Nacht, heilige Nacht, ki sem jo našel v neki nemški brošurici (dvoglasno) in naučil šolske otroke (nemško) – pozneje sem jo prestavil v slovenščino.« Leta 1879 je posestnik in pesnik samouk Radosav (Franc) Silvester prvič objavil slovenski prevod pesmi, leta 1904 pa je duhovnik in cerkveni glasbenik Franc Saleški Spindler (1878–1963) objavil besedilo pesmi, kot jo pojemo danes: Sveta noč, blažena noč.