V dijake zasejali drugačne vrednote

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Zanimivosti / sobota, 22. december 2018 / 17:43

Dijaki Gimnazije Kranj in Šolskega centra Škofja Loka so konec oktobra in v začetku novembra na odpravi v Nepalu opravili zlato Mepi stopnjo.

Kranj – Enajstdnevne odprave v Nepal se je udeležilo 29 dijakov Gimnazije Kranj in Šolskega centra Škofja Loka skupaj z osmimi spremljevalci in predstavnikom nacionalnega urada Mepi, pridružilo pa se jim je še nekaj drugih posameznikov, je razložila koordinatorica programa Mepi na kranjski gimnaziji Marija Štremfelj. Poleg opravljanja zlate Mepi stopnje v okviru enajstdnevnega pohoda pod Annapurno so obiskali tudi dve tamkajšnji šoli in sirotišnico. Slednji so izročili 2600 evrov, ki so jih že doma zbrali s prostovoljnimi prispevki dijakov, učiteljev in staršev.

Dijaki so morali vse, kar so potrebovali na poti, razen hrane, nositi ves čas s seboj, tako da so bili po besedah Marije Štremfelj njihovi nahrbtniki težki okrog petnajst kilogramov. Vsak večer so si na primernem mestu postavili šotore in jih zjutraj tudi podrli. »Na tri do štiri tisoč metrih nadmorske višine je bilo to kar zahtevno opravilo.« Najvišja točka, ki so jo dosegli, je bila na 4150 metrih, kjer je bazni tabor za Annapurno, z nekaterimi dijaki pa so se povzpeli tudi na 4400 metrov, kolikor je še dovoljeval novozapadli sneg. »Zaradi predhodnih priprav in osebne zavzetosti so bili dijaki fizično zelo dobro pripravljeni,« jih je pohvalila Marija Štremfelj. Do baznega tabora se tako ni povzpel zgolj en dijak, ki je moral zaradi alergične reakcije na mleko ostati na 3600 metrih nadmorske višine. »V tem primeru se je izkazalo, kako dobro je bilo, da smo imeli s seboj tudi zdravnika.« Pohodniki so bili razdeljeni v več skupin, vsaka je imela svojega mentorja, za celotno koordinacijo pa sta skrbela Marija in Andrej Štremfelj. »Največji izziv je predstavljalo nasititi 49 ljudi v čim krajšem času,« je razložila Marija Štremfelj in dodala, da so uvedli sistem, po katerem so že vnaprej pobrali naročila, pri čemer so lahko izbirali med petimi jedmi. »Nosač je z naročilom pohitel v vas in so hrano pripravljali že med našo potjo, tako da nanjo ob našem prihodu ni bilo nikoli treba dolgo čakati.« Dijaki in drugi udeleženci odprave so imeli tako možnost spoznati tamkajšnje tradicionalne jedi in so med drugim poskusili tudi dal bat, jed iz leče in riža, ki je zelo hranljiva in nasitna ter jo pogosto jedo nosači, ki na svojem hrbtu prenašajo tudi po trideset kilogramov težak tovor, je kot zanimivost navedla Marija Štremfelj.

V okviru odprave v Nepal so obiskali tudi dve tamkajšnji šoli, zasebno in javno. »Prvo obiskujejo predvsem otroci premožnejših staršev, po opremljenosti pa je povsem enakovredna našim šolam, če ni celo boljša.« Omenjeno šolo so obiskali, ker prav tako izvaja program Mepi. Precej dlje so se zadržali v javni šoli, kjer so dijaki po besedah Marije Štremfelj dojeli, da šola ni samoumevna, saj si šolanje lahko otroci privoščijo le, če jim ni treba delati, da bi preživljali družino. Tamkajšnji šolarji so jim pripravili izjemen program za dobrodošlico, odigrali pa so tudi skupno nogometno tekmo, o kateri je poročala celo njihova nacionalna televizija. Ob koncu so obiskali še eno od sirotišnic, prosti čas pa so izkoristili tudi za oglede znamenitosti. »Verjamem, da je naša odprava v duše dijakov zasejala številna semena, ki bodo skozi leta zrasla v mogočna drevesa z vrednotami, ki so mogoče drugačne, kot jih vzgajamo pri nas,« je ob koncu poudarila Marija Štremfelj.