Prešernoslovec Tomo Zupan
Tomo Zupan je bil velik Slovenec gorenjskih korenin, ki je svojo dolgo in bogato življenjsko pot zaključil v Naklem. Prihodnje leto bo minilo sto osemdeset let, odkar se je rodil. V spomin nanj so v Naklem pripravili razstavo in razkrili podrobnosti o njegovem delu.
V občini Naklo je v preteklosti živelo in ustvarjalo mnogo zanimivih ljudi, ki so svoj pečat pustili v vasi, njeni širši okolici in v slovenskem prostoru. V Kulturno-umetniškem društvu LIK Naklo že od leta 2016 predstavljajo pomembnejše Naklance, letos je pod drobnogled prišlo delo in življenje Toma Zupana, ki je v Naklem preživel zadnja leta pred smrtjo. Njemu v čast so odprli razstavo, katere avtor je Damijan Janežič, poznavalec lokalnih posebnosti in strasten raziskovalec zgodovine Naklega.
Tomo Zupan se je rodil leta 1839 v Smokuču na domačiji pr' Novak očetu Matiji in mami Mini, ki je bila Prešernova sestrična. Prav ta povezava je Zupana zelo zaznamovala in danes je znan predvsem kot strasten prešernoslovec, čeprav je deloval tudi kot učitelj, literarni zgodovinar in pridigar. Odločil se je za zasebni študij slavistike, kot profesor pa je bil zaposlen v Alojzijevišču, kjer je bil kasneje tudi vodja, ter na ljubljanski gimnaziji, enajst let pa je delal tudi na kranjski gimnaziji. Novo mašo je pel leta 1863 v Breznici na Gorenjskem.
Bil je zelo spoštovan in je za svoje delo prejel številna odlikovanja, predvsem cerkvena. Njegova prizadevanja je denimo opazil papež Leon XIII., ki mu je leta 1898 podelil čast tajnega komornika, ob praznovanju železne maše leta 1933 pa ga je papež Pij XI. imenoval za apostolskega protonotarja in hišnega prelata. Bil je prejemnik Jožefovega viteškega reda in reda sv. Save.
Ves čas je bil poklicno in zasebno povezan z Gorenjsko in prav zato je častni občan Kranja, Naklega, Breznice na Gorenjskem pa tudi Ljubljane, kjer so nekoč v mestni hiši imeli razstavljen njegov doprsni kip. Bil je ljubitelj domovine in borec za narodove pravice, kar izkazuje dejstvo, da je bil prvi predsednik narodnoobrambne Družbe sv. Cirila in Metoda, s katero so skrbeli za ustanavljanje slovenskih vrtcev in šol v narodnostno mešanih krajih ob severni in zahodni slovenski meji.
Leta 1895 je na Okroglem pri Naklem kupil Muretovo posestvo, kjer si je postavil idilično vilo, poimenovano Domovina. Po upokojitvi leta 1904 se je tja preselil in tam ostal vse do smrti leta 1937. Tudi v tem času se je še aktivno razdajal za narod, predvsem pa raziskoval Prešernovo zapuščino. Prav zaradi Toma Zupana danes o Francetu Prešernu vemo toliko, kot morda nikoli ne bi – večino podatkov o njem je pridobil od Lenke Prešeren, pesnikove sestre, nekaj pa tudi od njegovih vrstnikov in nečakinj. Zbiral je Prešernove predmete, v zbirki pa je poleg postelje, omare in podobnega imel tudi njegov rokopis Krsta pri Savici. V svoji vili na Okroglem je imel Prešernovo sobo, v kateri je razstavil predmete, danes pa so ti na ogled v Prešernovi hiši v Kranju, v vili pa je imel tudi zasebno kapelo in ogromno knjižnico. V svoji oporoki je zapisal, da vilo v celoti zapušča društvu slepih v Ljubljani, saj je proti koncu svojega življenja skoraj popolnoma oslepel. Še danes je vila v rokah Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije.
Razstava je trenutno na ogled v Pavlinovi galeriji v Naklem, od koder se bo odpravila na manjšo turnejo, ustavila se bo tudi v Radovljici in Ljubljani. Na koncu bo svoje mesto našla v vili na Okroglem, kjer bo živel spomin na Toma Zupana, njegovo obširno delo in bogato zbirko znanja in knjig.