V Kropi sveče gorijo lepše

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / petek, 21. december 2018 / 12:30

Včeraj so v Kovaškem muzeju v Kropi odprli razstavo Najlepši kroparski svečniki, v katero je vključen izbor kovaških mojstrovin iz nastajajoče zbirke Kroparskega umetnega kovaštva.

Kropa – Ko pride polnoč, ko gorijo le še sveče … Saj poznate tisto znano novoletno s silvestrskim poljubom v glavni vlogi. V Kovaškem muzeju so včeraj zvečer zagorele sveče na čudovitih svečnikih, ki so jih bodisi v preteklosti izdelali nekdanji kovaški mojstri bodisi so po starih načrtih nastali kasneje. Prednovoletni čas je torej kot nalašč za njihovo predstavitev, vodjo Kovaškega muzeja in avtorico razstave Sašo Florjančič pa so spodbudili prav številni novo pridobljeni svečniki, ki so nastali kot nadaljevanje tradicije kroparskega umetnega kovaštva. Pobudnica pridobivanja izdelkov v muzej je bila leta 2004 prav Florjančičeva: »Zbirka je vsako leto večja, poleg svečnikov pa imamo v njej še knjižna opirala, lestence, kovane vaze, kovane pepelnike in druge izdelke ter tudi bakrene cvetlične lonce in vaze. Zbirka je osnova naših načrtov za stalno postavitev kroparskega umetnega kovaštva, graverstva in cizelerstva. Trenutno ta obsega okrog dvesto različnih kosov, ta razstava pa je na neki način kazalnik, kaj si bo moč ogledati v prihodnji stalni zbirki.«

Na razstavi je tako predstavljenih okrog trideset svečnikov, od majhnih na eno samo svečo do večjih in bolj umetelno izdelanih na dve ali tri sveče, v dveh vogalih razstavnega prostora pa sta predstavljena tudi dva »sodobna svečnika« – nastavka za talni svetilki, ena od njiju je združena tudi z imenitno kovano mizico. »Ta je naša pridobitev letošnjega leta in je iz zapuščine znane radovljiške cvetličarke Vide Pavluša, ki je bila sicer doma na Bledu. Druga svetilka je bila v lasti pisatelja Iva Svetine,« dodaja Saša Florjančič; da imajo tudi sicer skoraj vsi predmeti za seboj tudi neko ozadje oziroma zgodbo. »Ob zbiranju poskušamo zabeležiti tudi zgodbo okolja, v katerem je bil svečnik ali kakšen drug izdelek. Neka gospa iz Domžal nam je pred odhodom v dom starostnikov za simbolično ceno odstopila več svečnikov in drugih kovanih predmetov, lani pa smo na primer pridobili tudi unikaten kovani lestenec, ki je visel v Kulturnem domu na Lancovem.«

Kovaški muzej v zadnjih letih pri odkupih sodeluje s kroparskim kovačem Silvom Jelencem, domačinom, ki je po ohranjenih načrtih izdelal niz svečnikov in knjižnih opiral za dopolnitev zbirke. Kot pove in pokaže avtorica, je med drugim izdelal tudi svečnik, za katerega mu je z delovnim načrtom pri izvedbi pomagal upokojeni kovač Milan Žaberl iz Kamne Gorice, ki je v petdesetih letih obiskoval šolo za umetno kovinarstvo v Kropi. Večina razstavljenih svečnikov je sicer nastala po zasnovi Joža Bertonclja in nekaj mlajšega Marjana Gašperšiča, sprva izučenega umetnega kovača, kasneje arhitekta. Posamezni primerki so tudi drugih kovačev, saj naj bi po končanem šolanju vsak bil sposoben sam narediti zasnovo in načrt izdelka ter ga tudi skovati. »Eden izmed njih je Joža Dobre, za katerega so značilni svečniki s tako imenovanimi oblikami storžev in imajo nasploh poudarjeno dekorativnost, lahko bi rekli, da so bolj »okrancljani«. Poleg tega so na razstavi na ogled tako enostavni izdelki kot taki, pri katerih se da zaslutiti tudi odlično poznavanje kovaških tehnik. Tak je recimo svečnik, ki vsebuje devetkrat pretanjeno kovinsko palico.

Ob odprtju razstave sta bila predstavljena tudi dva kratka filma, za katera so od RTV Slovenija in soproge nekdanjega režiserja pridobili pravice za predvajanje. Gre za filma Podkovano jajce in Mojster Joža Bertoncelj v Kamni Gorici. Razstava bo na ogled do 6. januarja, v prihodnosti pa v Kovaškem muzeju upajo, da tudi na stalni zbirki.