Dvakrat osvojila gorenjski tekaški planet

Nives Skube je lanska in letošnja zmagovalka tekaške serije Gorenjska, moj planet; študentka novinarstva, ki ji tek pomeni sprostitev, užitek in srečo.

Kranj – Nives Skube, 22-letnica iz Smokuča v občini Žirovnica, je tudi letos med ženskami zbrala največ točk na tekih serije Gorenjska, moj planet in drugič zapored postala skupna zmagovalka.

Od kdaj se ukvarjate s tekom, kaj je bil razlog?

»S tekom sem se začela ukvarjati leta 2016 proti koncu prvega letnika študija. Posebnega razloga za začetek sploh ni bilo. Nekaj kondicije sem že imela, saj sem občasno šla na kak okoliški hrib in hodila v fitnes. Nekega jutra pa sem se povsem spontano odločila, da poskusim nekaj novega. Šla sem teč, brez nekega cilja, iz radovednosti, ali zmorem. Z lahkoto sem pretekla sedem kilometrov, kar me je malo presenetilo, občutek ob tem pa je bil nepozaben. Naslednji dan sem stvar ponovila in tako naprej. Kmalu pa me je tek povsem potegnil.«

Ste prej trenirali kakšen drug šport?

»V osnovni šoli sem devet let trenirala džezbalet, a nikoli nisem bila preveč dobra. Vse skupaj sem vzela bolj za zabavo. Sicer pa kot otrok nisem bila preveč športen tip.«

Kolikokrat tedensko tečete, koliko ur, kje najraje?

»Tečem skoraj vsak dan, pretečem pa med šestdeset in sedemdeset kilometrov tedensko. Najraje tečem v domačem kraju, po makadamski poljski poti s čudovitim razgledom na okoliške hribe. Poleg teka grem rada kdaj tudi v hribe.«

Kaj vam pomeni tek?

»Tek mi pomeni sprostitev, užitek in srečo. Je čas, ko se lahko umaknem v svoj svet. Poleg tega mi je dal disciplino in me naučil vztrajati, kar mi pride prav v vsakdanjem življenju.«

Kje najdete motivacijo?

»Zanimivo je, da posebne motivacije sploh ne potrebujem. Če nekaj počneš z veseljem, te neka nevidna sila v to vleče kar sama od sebe.«

Od kdaj tekmujete?

»Tekmujem približno dve leti. Moja prva tekma je bila desetkilometrska razdalja na Ljubljanskem maratonu leta 2016. Postavila sem si izziv, da stopim iz svoje cone udobja, grem na tekaško prireditev in poskusim nekaj neznanega. Spomnim se, da sem bila med množico neznanih tekačev sprva precej nervozna in zmedena, a so me evforija in navijači ob progi kar ponesli. Kasneje v cilju sem bila zares srečna in zadovoljna.«

Imate trenerja?

»Do sedaj sem trenirala sama, brez trenerja. Za kakšen nasvet sem občasno vprašala koga od starejših tekačev ali informacije poiskala v tekaških knjigah. Pred kratkim, dan po moji zmagi na pokalu tekov Gorenjska, moj planet, se je name obrnil Tomaž Zupančič iz AD Olimpik in me povabil k sodelovanju. Povabilo sem z veseljem sprejela. Od sedaj naprej bom tako trenirala po načrtu in pod strokovnim vodstvom, česar se zelo veselim.«

Raje tečete po ravnini ali v klanec?

»Najraje tečem po ravnini. Klancev sicer ne maram preveč, a če naletim nanj, se ga ne ustrašim. Vzamem ga kot izziv.«

Lani in letos ste postali skupna zmagovalka serije Gorenjska, moj planet. Sta to uspeha, ki vam največ pomenita?

»Obe zmagi mi veliko pomenita. Sta potrditev, da sem na pravi poti in da je tek prava stvar zame. Naj kot zanimivost povem, da sem v prvem letniku študija za predmet Uvod v novinarstvo kot študijski izdelek napisala poročilo o enem izmed tekov, ki je štel v serijo Gorenjska, moj planet. Takrat sem tekmo spremljala kot gledalka in si mislila: Joj, to so pa res norci, da tečejo v tem mrazu! No, čez dve leti pa sem se med temi ''norci'' znašla tudi sama.«

Cilji v prihodnosti?

»Moj glavni cilj je izboljšati svoj najboljši čas na deset in 21 kilometrov. Nekje v prihodnosti se vidim v cilju maratona, a do takrat me čaka še dolga pot. Predvsem pa bi rada ostala zdrava in čim dlje uživala v teku.«

Ste študentka novinarstva. Kaj vam poleg teka in študija še zapolnjuje dan?

»Vsak dan nekaj drugega. Težko sem pri miru in ves čas nekaj počnem. Najraje pa prosti čas preživljam s prijatelji in družino.«