Josip Plemelj, prvi rektor slovenske univerze

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 17. december 2018 / 11:17

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (177)

V vasi Grad na Bledu (pod skalo z gradom briksenskih škofov) se je 11. decembra 1873 rodil slovenski matematik, prvi rektor slovenske (ljubljanske) univerze Josip Plemelj. Bil je član SAZU, ki je slovel tudi po svojem citatu iz pedagoških dni: »Inženir, ki ne pozna matematike, je nikoli ne uporablja. Inženir, ki pozna matematiko, jo uporablja vedno.«

Josipov oče Urban je bil tesar in poljedelec, ki je umrl, preden je Josip dopolnil eno leto. Mati Marija je zato vzdrževala družino sama, vendar je vseeno svojega sina po končani osnovni šoli v domačem kraju poslala na šolanje v Ljubljano. V višji gimnaziji je inštruiral in se preživljal sam. Udeležen je bil tudi pri marsikateri študentski »pogruntavščini«. Tako je bil v četrtem letniku izključen iz šole in je moral zasebno opravljati zaključni izpit. Do tega je prišlo, ker je družba, v kateri je bil, vrgla v Tivolsko jezero vejo. Ni znano, ali jo je vrgel on ali kdo od njegovih prijateljev.

Na Dunaju se je leta 1894 vpisal na filozofsko fakulteto. Študiral je matematiko, fiziko in astronomijo. Čeprav se je navduševal predvsem za astrologijo, ga je njegov profesor matematike Gustav von Escherich usmeril v matematiko. Priskrbel mu je tudi Knafljevo štipendijo, ki je olajšala študij marsikateremu nadarjenemu kranjskemu študentu. Maja 1898 je doktoriral (O linearnih homogenih diferencialnih enačbah z enolično periodičnimi koeficienti) in svoj študij nadaljeval v Berlinu in Göttingenu. Postal je zasebni docent na dunajski univerzi, kasneje asistent na dunajski Tehniški visoki šoli, leta 1907 pa izredni in kmalu tudi redni profesor na ukrajinski univerzi v Černovicah.

V letih 1915–1918 ga je spremljala oznaka, da je »politično nezanesljiv«, ker je bil znan po svoji izrazito protimonarhistični usmerjenosti. Zato so ga prisilno preselili na Moravsko. Po razsulu monarhije se je vrnil na Bled in sprejel povabilo novoustanovljene ljubljanske univerze. Njegov prihod v Ljubljano je bila velika pridobitev za univerzo, saj je bil povezan s številnimi znanstveniki. Na univerzi je deloval štirideset let in je utemeljil študij matematike. Bil je njen prvi rektor, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter član srbske in hrvaške akademije. Josip Plemelj je naš najpomembnejši raziskovalec na področju teoretične matematike. Leta 1965 je izšel izbor njegovih del tudi v angleščini. V naslovu tega dela so omenili njegovo rešitev Riemannovega problema, s katerim se je Plemelj leta 1906 uvrstil med najpomembnejše matematike na začetku dvajsetega stoletja. Umrl je 22. maja 1967.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

Na Dovjem se je 11. 12. 1918 rodil alpinist, gorski vodnik, gorski reševalec, planinski vodnik in muzealec Avgust Delavec. Skoraj štiri desetletja je opravljal redni zimski nadzor postojank v Vratih in vodil tudi obnovitvena dela.

V številni in verni družini na Šnekovi kmetiji na Visokem pri Šenčurju se je 13. 12. 1899 rodil duhovnik Jože(f) Jagodic. Ob koncu druge svetovne vojne se je umaknil na Koroško. Papež ga je imenoval za vrhovnega dušnega pastirja jugoslovanskih katoliških beguncev v Avstriji.

V Kranju se je rodil fotograf, popotnik in učitelj Kristijan Pajer. Njegove fotografije iz Svete dežele se uvrščajo v vrh zgodnjeevropskih popotniških fotografij.