Zaslužni Ločan tudi Fran Jesenko
Kot dvanajsti je svoj doprsni kip v Aleji zaslužnih Ločanov dobil prof. dr. Fran Jesenko, botanik in začetnik genetike, pobudnik ustanovitve Triglavskega narodnega parka, prvi predsednik Smučarske zveze Jugoslavije, pedagog, velik ljubitelj narave in svetovljan.
Škofja Loka – Doprsni kip je delo akademskega kiparja Metoda Frlica, kamniti podstavek je z območja Triglavskega narodnega parka in je bil pripravljen že več let, saj so tudi pobudo za postavitev obeležja predlagatelji vložili že večkrat. Znamenitega Ločana, doma s Karlovca, ki je že pred stoletjem žlahtnil rastline in so njegovi dosežki primerljivi z današnjim razvojem genske tehnologije, je kot pomembnega prepoznala širša skupnost, očitno je bil bolj priznan v Sloveniji in svetu kot doma, v Škofji Loki. Ko pa so v občini spremenili pravilnik, ki točkuje pomembnost rojakov tudi po njihovih zaslugah za Slovenijo in svet, ne le za Škofjo Loko, je svoje mesto v Aleji zaslužnih Ločanov dobil tudi Fran Jesenko, je ob odkritju kipa povedal župan Miha Ješe in se zahvalil številnim pobudnikom.
Na slovesnosti ob odkritju doprsnega kipa sta o znamenitem rojaku spregovorila Marjan Luževič v imenu odbora muzeja športa in prof. dr. Marina Pintar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Fran Jesenko je bil prvi predsednik jugoslovanske športne zveze in ima veliko zaslug za razvoj smučanja, bil je tudi velik ljubitelj gora in pobudnik nastanka Triglavskega narodnega parka. Sicer pa je bil Jesenko prvi profesor botanike na ljubljanski univerzi, tamkajšnja biotehniška fakulteta je po njem poimenovala priznanja za največje dosežke s področja biotehniških ved. Profesorica Marina Pintar, ki je tudi ena od organizatork vsakoletnega Jesenkovega popoldneva v njegovi domači Škofji Loki, je predstavila njegovo raziskovalno delo pri žlahtnjenju rastlin. S kromosomskim križanjem pšenice in rži je dobil tritikalo, posebej odporno vrsto žita, in ga tako lahko štejemo za predhodnika današnje genske tehnologije. Kot soustvarjalec TNP je zagovarjal biotsko raznovrstnost, kar kot pomembno štejemo tudi danes, vizionarska so bila tudi njegova svarila pred vplivom preveč intenzivnega kmetovanja na naravo.