Tehnologija spreminja družbo

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / / 22:08

Morda se boste vprašali, ali je to res in kako je mogoče. Vsako orodje je v zgodovini človeštva našim prednikom olajšalo delo, danes pa ga nam. V kameni dobi pestnjak, kasneje motika, ralo, plug, stroji, elektrika, avto, hladilnik, pralni stroj, v današnji družbi telefon in računalnik ali prevozi z letali. Nekako je človek živel z naravo, zadnjih 150 let pa se zdi, da jo le še izkoriščamo. Vzamemo iz nje tisto, kar potrebujemo. Narava udarja nazaj, vendar dokler ni kriza pred mojimi vrati in se ne pripeti meni osebno, ne verjamem. Ko opazujem posledice od daleč, je udobje naslonjača, pivo in klobasa tisto, kar me zadrži v pasivni neaktivnosti. Ker sem mati in učiteljica, me zelo zanima, kako novodobna tehnologija in spremenjena družba vplivata na razvoj otrok, ne nazadnje tudi nas samih. Dojenčka takoj postavimo v lupinice, takšne in drugačne sedeže, nič več se ne plazijo. Otroke strpamo na urejena igrala in otroška igrišča, redki gredo še v gozd. Je lahko nevarno, so klopi, škodljivci, zavarovalnice ne krijejo poškodb … In vendar pri nas je gozda veliko, v srednji in zahodni Evropi ga je malo ali ga ni več, je vse pozidano. V šolah preidemo na učenje.

Danes je veliko dilem, ali bodo še brali in uporabljali učbenike ali zgolj računalnike, telefone. Se je sploh še smiselno učiti pisati ali naj se zgodaj, kar se da, naučijo desetprstnega tipkanja. Strokovnjaki opozarjajo, da je knjiga nenadomestljiva, da je pomnjenje drugačno in trajnejše preko knjige kot preko računalnika. Otroci so nervozni, polno je motenj. Potem krivijo šolski sistem pa politiko in državo, starši cele dneve delajo, otroci pa so doma sami. Seveda je treba ukrepati in novodobni strokovnjaki za različna področja svetujejo. Na področju prehrane pravijo, naj otroci pijejo vodo, gaziranih in sladkanih pijač je preveč. Naj uživajo manj sladkorja, nepredelano hrano, po možnosti lokalnega izvora. Kdo še ima vrt, če pogledamo vrstnike v tujini, kdo sploh še kuha doma z naravnimi sestavinami? Strokovnjak svetuje, naj gredo v gozd, k reki, naj se igrajo s storži, kamni, vejami, naj to prijemajo z rokami, nogami in z drugimi čutili. Zasebne šole si tudi v Sloveniji upajo več. Ena takih je v svoj program dala načelo, da naj bi vsak otrok znal splezati na drevo. Fakultete za šport vsako leto znižujejo kriterije motoričnih sposobnosti za vpis tistih, ki se želijo s tem ukvarjati profesionalno. Kako se potem motorične sposobnosti nižajo pri redni, običajni populaciji???

Imam srečo, da lahko opazujem vrstnike po Evropi. V gozdnih vrtcih po Skandinaviji so zunaj ves čas in v vsakem vremenu. Srednješolci tri dni na teden preživijo zunaj. Srednja in zahodna Evropa sta povsem drugačni. Vse je v računalnikih, službe so večinoma v velikih podjetjih, vse se kupi, ker je vrednota dejstvo, da si lahko privoščimo. Vesela sem, da lahko to opazujem, da te razlike vidim, in priložnost je, da to lahko delim z vami.