Po Misisipiju in Evropi

Ameriški pisatelj Ernest Hemingway je nekoč dejal: Vsa ameriška literatura izvira iz ene same knjige z naslovom: Mark Twain, Prigode Huckleberryja Finna … Še vedno drži, da se Huckleberry Finn s svojimi dogodivščinami po Misisipiju ni prav nič postaral, njegov literarni oče pa tudi ne. Tom Sawyer, Američan v Evropi, Slavni Skočižabec iz okraja Calaveras in druge zgodbe sodijo v klasiko, prežeto s humorjem in satiro. Nezaprašeni ostajajo tudi citati kot: Laž že trikrat obteče zemljo, preden si resnica obuje čevlje! / Če ne berete časopisov, ste neobveščeni, če jih berete, ste obveščeni narobe. / Če bi volitve kaj pomagale, bi jih prepovedali … Samuel Langhorne Clemens s psevdonimom Mark Twain (1835–1910), rojen v skromnih razmerah na ameriškem jugu, se je že z enajstimi leti izučil za stavca, nato je bil po opravljenem šolanju dve leti rečni pilot na reki Misisipi, dokler se ni začel ukvarjati z novinarstvom in pisanjem. Bil je kritik ameriške družbe in vsakodnevnega rasizma, bičal je sprenevedanje in pohlep odločujočih plasti družbe. Veliko časa je preživljal v knjižnicah, da bi nadomestil pomanjkljivo izobrazbo. Kot pisatelj se je 3. februarja 1863 prvikrat podpisal s psevdonimom Mark Twain. Sodeloval je z več časopisi in zanje pisal potopise. Pet mesecev in pol je preživel na rečnih plovbah po Nemčiji, Avstriji in Švici. Leta 1870 se je poročil z Olivio Langdon. V zakonu so se jima rodile tri hčere, vendar je prva – nedonošenka – umrla že pri dveh letih. Bil je znan pivec, ki se je držal dveh načel: nikoli ne pij sam, sprejmi vsako vabilo na pijačo. Leta 1891 se je vnovič za devet mesecev odpravil v Evropo, kjer naj bi z literarnimi nastopi in pisanjem zaslužil dovolj, da je poplačal dolgove, potem ko je zaradi smole njegovo podjetje v Ameriki bankrotiralo. Kot pisatelj je bil izjemno znan in priljubljen, bil je prvi pisec, ki je založbi oddal tipkopis, napisan na pisalnem stroju znamke Remington. Njemu ljuba mesta so bila Berlin, kjer sta študirali tudi njegovi hčeri, Heidelberg in Dunaj. Preden se je vrnil v Ameriko, je bil celo gost cesarja Franca Jožefa.

Piščančja obara iz Misisipija

Za 4–5 oseb potrebujemo: 500 g piščančjega fileja, 3 žlice sojine omake, 2 žlici olja, 2 srednje veliki čebuli, 3 stroke česna, 1 zeleno papriko, 1 rdečo papriko, 1 majhen čili po okusu, 2 žlički karija, 2 vejici timijana, 400 ml zelenjavne osnove ali kokosovega mleka, 750 g buče hokaido, sesekljan peteršilj.

File zrežemo na kocke in ga 20 minut mariniramo. Na kocke zrežemo tudi papriko in bučo, česen stremo. V kozici segrejemo olje in dodamo na drobno zrezano čebulo. Mešamo, dokler ne postekleni, nato dodamo meso in dobro opečemo, solimo in popramo.

V visoki posodi segrejemo drugo žlico olja, dodamo papriko, bučo, strt česen in malce popražimo. Dodamo meso, kari, čili, lovorov list in timijan. Zalijemo z osnovo, da je jed prekrita, in kuhljamo še 40 minut. Po potrebi dodajamo jušno osnovo. Preden postrežemo, posujemo s sesekljanim peteršiljem.

Ponudimo s svežim kruhom ali rižem.

Pa dober tek!