Prekopicam, torej sodelujem

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / nedelja, 25. november 2018 / 16:01

V Mali galeriji Likovnega društva Kranj so v torek odprli razstavo likovnih del z naslovom Prekopicati se akademskega kiparja Helmuta Machhammerja, ki živi in ustvarja na avstrijskem Koroškem.

Kranj – Potem ko se je na začetku meseca iztekel letos zelo odmevni sedmi Mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj in so se galerije v starem delu mesta napolnile z novimi vsebinami, so v torek odprli tudi svežo umetniško postavitev v društveni Mali galeriji. S sosednje avstrijske Koroške prihaja akademski kipar Helmut Machhammer, ki živi in ustvarja v Velikovcu, tokrat pa se predstavlja z zanimivimi skulpturami, ki obiskovalcu ponujajo sodelovanje pri kreiranju tistega, kar si želi videti – s prekopicanjem, kot nam odkriva že naslov Prekopicati se.

Kiparstvo je v primerjavi s slikarstvom na področju likovne umetnosti bolj redka ptica, zato je še toliko bolj zanimiva vsakršna možnost vpogleda v delo kiparja, ki se še ukvarja s klesanjem marmorja, a hkrati odkriva tudi alternativne rešitve, pri čemer uporablja druge, na primer lažje materiale. Da je marmor prvi material v njegovem kiparskem ustvarjanju, namreč brez zadržkov pove Helmut Machhammer. Kot je k razstavi zapisala umetnostna zgodovinarska Melita Ažman, se nam ob preletu kiparjevih del odpre pogled v analitičen pristop umetniškega razmišljanja, kot tudi idejne izpeljave za cikel del z naslovom Prekopicati se. Ta že sam po sebi označi predstavljeno zgodbo z igrivo noto.

»Skulpture na tokratni razstavi niso telesa, izklesana iz marmornega bloka, ki prevzamejo z robustno, trdno, oglato podobo in teksturo ter strukturo, temveč so nastale iz pene, prevlečene s kavčukom. Ta daje skulpturi elastično, prožno in tudi neuničljivo lastnost z namenom, da jo obiskovalec premakne in se z njo poigra brez strahu, da bi se lahko kaj poškodovalo ali uničilo. Torej izhaja iz želje obiskovalca vključiti v samo igro ter iz tega izhajajoče razmišljanje, kako se videz spreminja na podlagi premikanja telesa. Tu je ključnega pomena samo človeško telo, kajti to mu skozi rahlo nakazanost telesnih danosti nudi spreminjanje, ki bi ga ob čisti abstrakciji težko zaznali v takšni obsežnosti. Z izkoriščanjem teh danosti usmerja in vodi naš pogled.«

To premikanje je bilo tudi avtorju sprva najpomembnejše. »Naključje ali pa kar želja po igrivosti sta me privedla do tega, da sem začel odkrivati, koliko različnih položajev je moč narediti z eno samo figuro,« je povedal Machhammer. »Pri tem enkrat lahko izhajam iz kocke, iz katere oblikujem, drugič iz skulpture same. Na začetku me je bolj zanimala forma, zdaj me bolj zanima zaprta forma.« Pojasnil je, da so bile figure v marmorju predvsem statične, on pa je želel skulpturo v stanju premikanja, zato se je odločil za drug lažji in mehkejši material.

Na odprtju razstave – risbe z osnutki so na ogled na stenah, skulpture pa v osrednjem delu prostora – so slednje obračali in prevračali tudi obiskovalci. In pri tem uživali in si sami kreirali razstavo, ki bo na ogled do 18. decembra.