Umetniške podobe iz sanj

Besedilo: Samo Lesjak
Kategorija: Kultura / nedelja, 14. julij 2019 / 12:21

Do konca avgusta je v Galeriji Atrij na ogled razstava Sanje, ki so jo pripravili aktivni člani in članice Kulturno-umetniškega društva Načeta paleta.

Tržič – Že ob prelomu iz 19. v 20. stoletje je Sigmund Freud v epohalnem delu Interpretacija sanj predstavil teorijo analize sanj, ki jo je avtor določil kot kraljevsko pot do nezavednega. Sanje so po Freudu oblike izpolnjevanja želja, nezavedni poskusi, s katerimi človek poskuša razrešiti različne vrste svojih konfliktov. Psihoanaliza nadaljuje pot razsvetljenstva, kar je sicer presenetljivo, kolikor je nezavedno veljalo prav za območje onkraj razuma, kraj iracionalnega in neukročenih strasti. Kasneje je za francoskega teoretika Jacquesa Lacana freudovsko sporočilo povsem nasprotno: nezavedno je strukturirano kot govorica, nekaj, kar je urejeno s strogo logiko, še več, v subjektu nezavednega je naposled mogoče razbrati nič drugega kot cogito, kartezijanski subjekt. Da bi prišli do Freuda, se moramo vrniti k Descartesu.

Ob razstavi Sanje pa lahko rečemo, da so sanje (nezavedno) strukturirane kot umetniške podobe, pa najsi gre za slike, risbe, kolaže, fotografije, kipe, pesmi, instalacije ... Društvo je svojo ustvarjalnost predstavilo že na mnogih razstavah, tokratna vabi v svet sanj, kjer vsak avtor sanje prikazuje po svoje, brez pravil in omejitev, kot izraz čustvenega naboja, ki izhaja iz nezavednega: lahko kot nekaj prijetnega, fantazijskega, mističnega ali pa kot neugodje, strah ali celo moro. Avtorji gledalca pozivajo k lastni interpretaciji del in razmisleku o prepleteni dvojici sanj in realnosti. V Atriju razstavljajo: Mark Mandy, Jelena Dolenc, Jošt Belhar, Nina Lang, Bojan Toporiš, Urša Toporiš, Andrejka Belhar Polanc, Matej Sitar, Nina Šterman, Matevž Urbančnik, Mateja Roblek, Klavdija Bogataj, Manc Roblek, Tinkara Roblek, Sašo Bogataj in Jerneja Mihevc. Razgiban program ob odprtju je vključeval glasbene nastope hip-hop dua Joe Joe O Reilyja in Tarpeja ter Luka Ropreta, Stivena Rahmana in Sabe Selassie, svojo poezijo je predstavil Mark Mandy, za strokovno-umetniški nagovor pa je poskrbel David Ahačič.