Marija Vera – namesto nuna vodilna slovenska igralka

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (174)

V Kamniku se je 22. novembra 1881 rodila igralka, režiserka in pedagoginja Marija Vera s pravim imenom Frančiška Ksavera Marija Eppich, poročena Osten-Sacken. Bila je najmlajša hči Jakoba in Marije Jožefe Kunigunde Eppich. V otroških letih si je želela postati svetnica ali vsaj nuna. Pri 13 letih je ostala brez staršev. Odšla k stricu, ki je bil kaplan v Lipici. Šolala se je na Cesarsko-kraljevem učiteljišču v Gorici (1897–1901), kjer sta se šolali tudi njeni starejši sestri. Pri 23 letih je odpotovala na Dunaj, kjer je študirala na Konservatoriju za glasbeno in gledališko umetnost. Prvi angažma je dobila v Zürichu, nato pa je nastopala v Berlinu in gostovala na mnogih evropskih odrih. Leta 1913 je prvič nastopila tudi v filmu kot kraljica Elizabeta v Bismarcku režiserja O. Messterja.

Že v času šolanja so kritiki v njej prepoznali velik igralski talent. To ji je omogočilo pogodbo s tedaj vodilnim avstrijskim gledališčem dunajskim Burgtheatrom. Še pred tem se je izkazala v züriškem Stadttheatru. Na njen razvoj sta vplivala poroka z latvijskim baronom Ottom von Osten-Sacknom in rojstvo njune hčerke Marie Luise. Dunajsko gledališče za poročeno igralko, čeprav baronico, ni bilo več zainteresirano. Leta 1911 je postala članica Deutsches Theatra v Berlinu. Gostovala je v Budimpešti, Rigi, St. Peterburgu, Dresdnu in Frankfurtu na Majni … Prva svetovna vojna je zanjo pomenila težko preizkušnjo. V času vojne se je mož s hčerko umaknil v Latvijo, leta 1917 pa je zakon razpadel.

Po vojni je jeseni leta 1919 odšla na vabilo nove jugoslovanske države v Sarajevo, nato v Novi Sad in Beograd, leta 1923 pa končno v Ljubljano. V Ljubljani je odigrala več kot sto vlog in se uveljavila tudi kot režiserka. Več kot dvajset let je bila najstarejša članica ansambla ljubljanske Drame. Postala je tudi prva redna profesorica za dramsko igro na Akademiji za igralsko umetnost. Bila je ena redkih igralk, ki je v času med obema vojnama pisala strokovne članke v gledališke liste in revije. Zavzemala se je, da bi bilo gledališče najvišji forum za reševanje etičnih, moralnih, socialnih in religioznih problemov.

Ob ustanovitvi Akademije za igralsko umetnost leta 1945 je postala profesorica za dramsko igro in umetniško besedo. Po vojni ni več veliko igrala. Kot pedagoginja je ob Ivanu Levarju vzgojila prvi rod mladih slovenskih igralcev z domačo visokošolsko izobrazbo. Za svoje delo je leta 1949 prejela priznanje Ministrstva za prosveto, v letih 1950 in 1951 pa Prešernovo nagrado. Umrla je januarja 1954 v Ljubljani. Njen grob je na starem delu ljubljanskih Žal.

Zanimivi Gorenjci in dogodki tedna iz dežele Kranjske:

V Škofji Loki se je 19. 11. 1673 rodil cerkveni dostojanstvenik, plemič, učitelj, župnik, mecen in akademik Maksimilijan Leopold Rasp. Bil je član Akademije operozov.

V Godiču pri Kamniku se je 20. 11. 1785 rodil slovenski sadjar in misijonar Franc Pirc.

V Novi Oselici se je 22. 11. 1808 rodil naravoslovec Mihael Peternel. Njegov spis Imena, znamnja in lastnosti kemiških pervin pomeni začetek slovenskega kemijskega imenoslovja.

V Spodnjih Lokah pri Domžalah se je 23. 11. 1852 rodil vojak in pisatelj Franc Maselj s psevdonimom Podlimbarski. Zaradi romana z jugoslovansko politično idejo Gospodin Franjo je prišel pred častno vojaško sodišče in so mu odvzeli stotniški čin.