Ata je steber družine

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Razvedrilo / / 10:03

V soboto, 17. novembra, je devetdeseti rojstni dan praznoval Leopold Gril, ki že 72 let živi v Stražišču. Naslednji dan so mu najbližji pripravili rojstnodnevno presenečenje na domačiji Pr’ Matjaž v Struževem.

Leopold Gril oziroma Polde, kot mu pravijo, se je rodil leta 1928 v vasi Hruševje pod Nanosom očetu Petru in mami Antoniji. V družini, ki je bila odvisna od kmetije, so bili takrat že trije majhni otroci: Edvard, Eda in Silvo. Oče je kmalu umrl, mama pa se je ponovno poročila – s Tonetom, s katerim je imela še dva otroka.

Pred vojno je Polde hodil v italijansko osnovno šolo. V tistih letih so fašisti negativno posegali v narodno zavest Primorcev, zato so se začenjali Grilovi otroci upirati in kasneje so zaradi preganjanja Slovencev zapustili domačijo na Primorskem. Odšli so na delo v industrijsko razviti Kranj in se nastanili v Grilovi hiši v Stražišču na Kalvariji. Polde se je leta 1946 zaposlil v tekstilni tovarni Jugobruni, leta 1952 pa v Iskri. Po naravi je optimist, družaben in vesele narave, zato so ga kmalu povabili v folklorno skupino. V Iskri je spoznal svojo Marijo, prav tako Primorko s Cerkljanskega Vrha. Poročila sta se leta leta 1953 na Poldetov rojstni dan, leto dni kasneje se jima je rodil prvi sin Bojan, dve leti kasneje pa še sin Leopold. V idilično življenje skromne delavske družine Gril pa je leta 1990 kruto posegla usoda: najprej je umrl sin Leopold, tri leta kasneje pa mama in soproga Marija.

Kljub tragičnim dogodkom je Polde ostal trden in dobrovoljen. Danes rad uživa v družbi petih vnukov in desetih pravnukov, ki za ata pravijo, da je čvrsta primorska korenina in steber njihove družine. Občudovanja vredno je, da Polde pri zavidljivih letih še vedno redno telovadi, se vozi s kolesom in skrbi zase – kuha, pere, lika in pospravlja. Pravi, da so ravno redna telesna aktivnost, delo, zdrava prehrana in zmernost recept za zdravo in srečno življenje. »Manjka mi le kakšna mlada,« doda Polde, ki je sklenil, da bo dočakal vsaj sto let.

Rojstnodnevno praznovanje, ki ga je organizirala vnukinja Urška Zajc, udeležilo pa se ga je sedemdeset sorodnikov in prijateljev, je bilo za Poldeta tako veliko presenečenje, da je potočil solzo. Ker obožuje glasbo, je bilo zanj največje darilo obisk štirih glasbenikov, ki so slavljenca očarali z narodno-zabavnimi vižami, celo zaplesal je. Domači so mu pripravili tudi trinadstropno torto z vrtnicami in ognjemetom, zbrali pa so še denar, s katerim bodo vnuki in pravnuki ata Poldeta peljali na oddih v toplice.