Imena padlih iztrgali pozabi

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gorenja vas-Poljane / nedelja, 18. november 2018 / 07:47

V Stari Oselici so minulo nedeljo ob stoti obletnici konca prve svetovne vojne odkrili spominsko ploščo padlim v prvi svetovni vojni iz Stare Oselice, Hobovš, Trebije, Fužin, Kladij in Podgore.

Stara Oselica – Spominsko obeležje padlim v prvi svetovni vojni so na pobudo članov župnijskega pastoralnega sveta Franca Oblaka in Dušana Selaka ter Antona Bogataja, ki proučuje lokalno zgodovino, postavili na tamkajšnji cerkvi. »Tudi v Stari Oselici smo hoteli iztrgati iz pozabe imena padlih prednikov; posvetili smo se vsakemu imenu, ohranili smo jih v ljudskem spominu in jim vrnili dostojanstvo,« je ob tem poudaril Bogataj. Spominsko ploščo je zasnoval in iz kraškega kamna izdelal Jure Luskovec Lampreht iz Srednje vasi pri Šenčurju.

Prva svetovna vojna se je končala prav na dan pred sto leti, ko so v Stari Oselici s postavitvijo obeležja iz pozabe iztrgali imena padlih sorojakov. »Malokateri dogodek v zgodovini Slovencev je tako močno vplival na življenje ljudi kot ta nesrečna vojna. Zaznamovala je tudi usodo ljudi v naših krajih med vojno in desetletja po njej,« je poudaril Bogataj in dodal, da je štirinajst hišnih gospodarjev in dvaintrideset mladeničev sanjalo o prihodnosti, ki jim je bila vzeta v blatnih pokrajinah bojišč Galicije, v toči granat na kraški planoti Doberdob, v rovih hriba Škabrijel, v mrzlem krnskem pogorju ali ob koncu vojne na reki Piavi. Misel o tem, da bi jim postavili spominsko ploščo, je po Bogatajevih besedah tlela dlje časa, med drugim si je zanjo prizadeval pokojni ključar Viktor Šturm. »Skupaj sva iskala imena padlih in pogrešanih za Pilovško kroniko, ki je izšla pred petimi leti,« je pojasnil Bogataj in dodal, da jima je bilo v pomoč arhivsko gradivo Status animarum, ki vsebuje zapise vseh družin in v opombah omenja usodo posameznikov. Spisek padlih je Bogataj preverjal v škofjeloški enoti Zgodovinskega arhiva Ljubljana ob pomoči Nataše Budna Kodrič, oprl se je tudi na knjigo Mirno, vojaki, spite večno spanje, ki jo je izdal Gorenjski muzej v Kranju leta 2014 in vsebuje imena vseh padlih Gorenjcev. »Vendar spisek ni popoln, še vedno odkrivajo nova imena,« je opozoril Bogataj. Na ploščo so tako uvrstili imena faranov s stalnim bivališčem v naštetih krajih, nimajo pa podatkov o tistih, ki so živeli drugod, ko so bili vpoklicani. V kraški kamen iz Repna so zapisali imena z letnico rojstva in smrti, v posebni zgibanki pa so zapisali še ostale osebne podatke, in sicer njihovo domače ime s hišno številko in kraj smrti po uradni evidenci.

Župan Milan Čadež se je ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so »zmogli in znali obuditi ter ohraniti spomin na svoje prednike in sorodnike, ki spijo večno spanje v tuji zemlji«. Ta dogodek je po njegovem tudi opomin mlajšim generacijam, da prizadevanj za mir ni nikoli dovolj, saj sta demokratično urejena družba in mir največji dobrini človeštva. Slovesne postavitve obeležja so se udeležili mnogi sorodniki padlih, tudi iz bolj oddaljenih krajev. »Nekaterim bo oseliška farna cerkev sv. Pavla spet postala bolj domača, ker bo hranila spomin na njihove prednike,« verjame Bogataj. Ploščo je blagoslovil loški dekan Gregor Luštrek ob sodelovanju domačega župnika Janeza Cerarja.