Andrej Švegel, žrtev medicinskih poizkusov

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (173)

V Krnici pri Zgornjih Gorjah se je 16. novembra 1828 rodil bajtarju Janezu in Neži, rojeni Markl, zdravnik Andrej Švegel (Schwegel, Žvegel). Bil je eden od izredno uspešnih Slovencev oziroma po drugi svetovni vojni »zamolčanih« Šveglov ter starejši brat enega najuspešnejših diplomatov slovenskega rodu barona Jožefa Schwegla (rojen 29. februarja 1836). Umrl je 17. februarja 1874 na Dunaju.

Prvi razred gimnazije je obiskoval v Celovcu, preostale v Ljubljani. Po maturi leta 1848 je študiral medicino v Pragi (promoviral je leta 1854), bil več let asistent in prosektor na anatomiji pri profesorju Bochdaleku in sekundarij v umobolnici.

Leta 1858 je delo na univerzi zaradi bolezni opustil. Prišlo je do zastrupitve pri seciranju. Začasno ozdravljen je služil kot prosektor v Trstu, kot okrajni zdravnik v Vipavi in Postojni, od 1867 je veliko potoval. Nazadnje je živel na bratovem posestvu Grimščice pri Bledu. Zaradi poslabšanja bolezni je bil leta 1872 sprejet v deželno umobolnico na Dunaju, kjer je umrl.

Andrej Švegel je med svojim delovanjem na univerzi v Pragi objavil več razprav iz anatomije in fiziologije. V slovenski javnosti je nastopil že kot študent jeseni 1848, ko se je s štirimi medicinci zavzemal pri ravnateljstvu medikokirurškega učnega zavoda v Ljubljani za medicinska predavanja v prvem letniku. Isti študentje so nekaj dni pozneje prosili za podporo tudi Slovensko društvo, ki je prošnji ustreglo, vendar pa predavanja niso bila vpeljana.

Andrej Švegel je napisal nekaj člankov za časopis Naprej in svetoval zedinjenje ljubljanskih društev (Misel o Musealnem družtvu, 1850), poročal iz Prage o češkem knjižnem trgu (leta 1851 s podpisom Viteslav Radonievič). Grajal je pouk v ljudskih šolah na Slovenskem, češ da je formalen in zahteval več »rečnega« ali »vidljivega« tako imenovanega nazornega pouka.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Kranju se je 12. 11. 1784 rodil slikar in podobar Franc Serafin Goetzl. Bil je Layerjev učenec. Oženil se je z Uršulo Karner iz Tržiča. Za Naklo je napravil dva oltarja, za Glince (Župnija Sv. Vid) pa je naredil veliki oltar.

V Kranjski Gori se je 13. 11. 1829 rodil profesor, pisatelj in narodni buditelj Janez Majciger. Med letoma 1868 in 1900 je bil profesor na gimnaziji v Mariboru in se udejstvoval kot narodni delavec. Za slovenski jezik ga je na gimnaziji v Celovcu navdušil Anton Janežič.

V Kranju se je 13. 11. 1901 rodil pedagog Stanko Gogala. Bil je soustanovitelj in do leta 1941 predsednik Pedagoškega društva v Ljubljani ter tajnik Slovenske šolske matice.