Prilagodili so mu delovno mesto

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / torek, 13. november 2018 / 09:36

Gregor Cvek iz Železnikov je zaposlen kot operater v kontaktnem centru, kar ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi bil močno naglušen. Toda z dobrim slušnim aparatom in manjšo prilagoditvijo delovnega mesta mu je delodajalec omogočil, da lahko dela enako kot njegove sodelavke.

Da je Gregor Cvek dobil delo v invalidskem podjetju Prizma v Škofji Loki, je splet več naključij. Njegova sokrajanka Maja Odar, ki dela v tem kontaktnem centru, je vedela, da Gregor išče službo, in je to omenila svojemu direktorju Matevžu Pintarju. Gregor ima status invalida, invalidsko podjetje Prizma pa je zainteresirano za zaposlitev invalidnih oseb. Gregorja so povabili na pogovor in ga pozneje tudi zaposlili. Glede na njegove težave s sluhom so začeli urejati vse potrebno za prilagoditev delovnega mesta. S tem so imeli že nekaj preteklih izkušenj: ko so zaposlovali slepega sodelavca, so zanj potrebovali Braillovo vrstico, sredstva za prilagoditev so črpali iz invalidskega sklada in tudi v Gregorjevem primeru so se prijavili za to možnost.

»Gregor, ki je imel dotlej najosnovnejši slušni aparat, je potreboval pripomoček višjega kakovostnega razreda. Primernega smo našli v zastopstvu danskega podjetja Widex, ki v Ljubljani skrbi za oskrbo s slušnimi pripomočki, kjer so Gregorju za testno obdobje dveh tednov dali aparat v brezplačno uporabo. Pregledala ga je tudi zdravnica in vztrajala, da dobi slušni aparat za obe ušesi, doslej ga je namreč uporabljal le na enem, kar mu je priznalo zdravstveno zavarovanje,« pripoveduje Matevž Pintar. »Kakovostnejši slušni aparat mu omogoča pri delu, kjer po telefonu sprejema klice strank in opravlja klice k strankam, povezljivost z računalnikom prek indukcijske zanke.« Indukcijska zanka je vmesnik, ki brezžično povezuje slušni aparat z računalnikom in naglušni osebi pomaga sprejemati zvočne signale. Gregor jo ima obešeno okoli vratu in se tako lahko pogovarja s strankami. S pomočjo slušnega aparata pa lahko uravnava zvoke, da denimo sprejema le zvok pogovora s stranko, vse ostale pa potisne v ozadje. Gregor se pošali, da to včasih stori tudi takrat, ko je njegovih šest sodelavk posebno vnetih pri svojih »ženskih pogovorih«. Lahko pa napravo prilagodi tudi tako, da se bolje slišijo elektronski zvoki, predvsem ko želi poslušati glasbo.

Gregor je po poklicu lesarski tehnik in je več let delal v lesnem podjetju v domačem kraju. Po stečaju je bil več let brezposeln, imel je tudi velike zdravstvene težave, presadili so mu namreč ledvico. Dobrih pet let je iskal službo. V Prizmi je dve leti in pol. »Vesel sem, da imam službo in po tolikih letih negotovosti neko varnost, zadovoljstvo, dobre sodelavce, okolje, v katerem se dobro počutim,« razmišlja Gregor, ki se v prostem času rad sprošča s kolesarjenjem, hojo, planinarjenjem, v naravi. Veseli so ga tudi sodelavci, saj je vedno pripravljen stopiti naproti, ko ga potrebujejo, pove Maja Odar. Gregor se trenutno največ ukvarja s klici, povezanimi z lokalnimi volitvami, ki jih kontaktni center Prizma opravlja za Gorenjski glas. Poleg tega opravlja tudi administrativna dela z vnašanjem obrazcev. Kakovost življenja se mu je izboljšala, zadovoljen je tudi delodajalec. »Vesel sem, da smo našli rešitev v obojestransko zadovoljstvo,« poudari Matevž Pintar, zadovoljen tudi z dejstvom, da jim je na invalidskem skladu uspelo pridobiti sredstva za prilagoditev delovnega mesta, in glede velike pripravljenosti pri dobavitelju slušnega aparata za samo izvedbo. Zaposlitev invalidne osebe in financiranje omenjenega sklada tvorita lep primer dobre prakse, ki bi jo lahko posnemali še kje. V kontaktnem centru Prizma bi bili v primeru potreb pripravljeni zaposliti še kako invalidno osebo, še doda Matevž Pintar.